Martes foina (Erxleben, 1777)
Telesne značilnosti: dolžina trupa 40–55 cm. Rep dolg 20–30 cm. Telesna masa 1200–2500 g. Podobna kuni zlatici. Kožuh je rjav, na repu in nogah temnejši. Uhlji so belo obrobljeni. Lisa na prsih je bela in navzdol viličasto deljena (pri kuni zlatici je lisa okroglasta in rumenkasta). Smrček je svetle mesnate barve (pri kuni zlatici temnorjav ali črn). Blazinice niso poraščene z dlakami, kot so pozimi pri kuni zlatici.
Življenjska doba: 10-12 let.
Življenjski prostor: skalovita območja brez drevja, redki gozdovi, gozdni robovi. Človeške naselbine, parki (pravimo ji tudi hišna kuna, saj se je prilagodila življenju v bližini človeka).
Razširjenost: južna in srednja Evropa, Azija, nato od Himalaje do Kitajske. V Sloveniji je splošno razširjena.
Način življenja: kuna belica je aktivna predvsem ponoči. Je slabša plezalka od kune zlatice – plen lovi na tleh. Biva v razpokah, votlinah, poslopjih, skednjih, opuščenih rovih drugih živali in drugih podobnih skrivališčih. Poleti se seli na dolge razdalje. Je samotarka.
Prehrana: miši, podgane, voluharice, kuščarji, žuželke, tudi perutnina (v kurniku lahko povzroči ogromno škode). Večji delež rastlinske hrane kot pri kuni zlatici.
Razmnoževanje: parjenje poteka julija in avgusta. Brejost traja 8–9 mesecev. Odložena implantacija – razvoj zarodkov se že zelo zgodaj ustavi, nato pa se po določenem obdobju mirovanja ugnezdi v steno maternice in z razvojem nadaljuje, če so razmere v okolju primerne. Če je samica oplojena v spomladanskem času, brejost traja le 2 meseca. Povrže aprila ali maja 3–5 mladičev (oči imajo zaprte 34–38 dni), ki sesajo 7–8 tednov. Po 3 mesecih so samostojni, po 2 letih pa spolno zreli.
Oglašanje: cvrčeče, razdražena renčeče, pihajoče. V času parjenja se oglaša podobno kot mačka.
Lovna doba: od 1. novembra do 28. februarja.
Že veš?
- Kuna belica se posebno rada spravi v parkiran avtomobil, da se greje ob še toplem motorju, medtem pa iz radovednosti grizlja gumijaste objemke, vžigalne kable in cevi hladilnih tekočin.