Divja mačka

Felis silvestris

Divja mačka

Telesne značilnosti: plečna višina 30-40 cm; dolžina trupa in glave 50-80 cm; rep enako debel po celotni dolžini, zelo košat, obročast s črnim, topim koncem, dolg 28-35 cm; na repu je 5-7 (pri križancih 3-10) temnih obročev; samec bledosiv do črnosiv, samica rumenkasto siva, temno progasta in lisasta z rumenkastim podtonom; trebušna stran svetlejša; rožnast smrček; oči rumenozelene z ozko, pokončno zenico; vpotegljivi kremplji.

Življenjska doba: 12-15 let.

Življenjski prostor: večji strnjeni listopadni in mešani gozdovi.

Razširjenost: Pireneji, Škotska, sredozemski otoki, srednja Francija, nemško sredogorje, južna Italija, južna Poljska, Madžarska, Balkan, Kavkaz, Mala Azija; V Sloveniji redka, sicer prisotna večinoma v južni polovici države (posledica intenzivnega zaraščanja podeželja).

Način življenja: divja mačka je aktivna pretežno v mraku in ponoči; samotar, razen v paritvenem obdobju; spretno pleza in skače; ima stalni lovni revir, ki ga označuje z dišavnimi žlezami in z brušenjem krempljev na drevesnih deblih; prebiva v votlinah, drevesnih duplih, lisičinah, jazbinah, kunčjih rovih ali skalnih razpokah.

Prehrana: pretežno miši, ptice in sesalci do velikosti zajca (lahko tudi mlade srne).

Razmnoževanje: parjenje poteka februarja in marca; brejost traja 63-68 dni; povrže aprila/maja 2-6 slepih mladičev, ki sesajo 1 mesec, po 3 mesecih so samostojni, po 9 mesecih pa spolno zreli.

Oglašanje: podobno domači mački.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – divja mačka je zavarovana vrsta!


Že veš?

  • Pred približno 150 leti je bila divja mačka še zelo razširjena vrsta po evropskih gozdovih. Lovci so jo tedaj načrtno iztrebljali, saj so jo smatrali za škodljivca. Danes je zaščitena vrsta in o njeni koristnosti v naravi ni več dvoma.
  • V naših gozdovih “čistega” primerka divje mačke skorajda ni več, saj se uspešno križa z domačo mačko, katere DNK sekvence lahko zaznamo v skoraj vseh divjih mačkah pri nas.