Pernis apivorus
Telesne značilnosti: približno enake velikosti kot navadna kanja, sicer ima ožje in daljše peruti, prav tako ima manjšo, naprej iztegnjeno glavo (kot golob); velikost 50-60 cm; telesna masa 0,7-1,1 kg; razpon peruti 130-150 cm; samčeva glava je pepelnato siva, samičina pa sivo rjava, sicer sta oba spola enako obarvana; perje je pretežno rjave barve, spodaj belo s temnimi lisami; rep je v primerjavi s kanjinim repom ožji in daljši ter ima le tri temne prečne pasove; noge so rumene, kremplji so razmeroma majhni in črni; kljun je temen; oči so živo rumene.
Življenjska doba: 9-12 let.
Življenjski prostor: svetli listnati, iglasti in mešani gozdovi s travniki in polji v nižinah, manj v sredogorju.
Razširjenost: cela Evropa, razen Islandija, Irska, Anglija, Norveška, severna Švedska, severna in južna Španija, južna Italija, Korzika, Sardinija in Sicilija; v Sloveniji gnezdi, sicer je maloštevilen, najštevilčnejši je na Štajerskem.
Način življenja: sršenar je aktiven podnevi; je selivec na dolge razdalje, prezimuje v tropski Afriki, kamor se seli že avgusta/septembra, vrača pa se aprila/maja, zato se sršenar na gnezdiščih v Evropi zadržuje le kratek čas; seli se večinoma nad kopnim, sicer pa se v velikih skupinah poda tudi čez odprto morje; ime je dobil po svojem apetitu za sršene, ose, čmrlje itd.; pogosto s preže opazuje ose, ki letijo v gnezdo, nato pa s kremplji in kljunom gnezdo izkoplje iz tal ter ličinke os poje takoj ali pa satje odnese v svoje gnezdo, kjer z njim nahrani mladiče; v času gnezditve samec preletava teren in se pri tem žvižgajoče oglaša, zunaj gnezditve pa je bolj ali manj tiho; mesto za gnezdenje si izbere na drevesu, pogosto iglavcu (smreka); gnezdo uporablja več let; gnezdo gradita oba partnerja, sicer več samica; obložita ga s svežimi zelenimi vejicami in ga dograjujeta tudi potem, ko so v njem že mladiči.
Prehrana: ličinke in odrasli osebki os, sršenov, čmrljev; žuželke, dvoživke, plazilci, mali sesalci, ptice, redkeje sadeži.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka maja in junija; 1 zarod na leto; samica znese 1-3 bela jajca z rjavimi pegami; izmenoma valita oba partnerja 28-35 dni, sicer je znan tudi primer, da ja izvalil samec sam; ko se menjavata, se glasno pozdravljata in klopotata s kljunom; prve dni hranita mladiče izključno z ličinkami os, sršenov, čmrljev itd.; mladiči poletijo 40.-46. dan, a se vračajo v gnezdo na hranjenje in prenočevanje.
Oglašanje: “püiil“, “pli-lie“, “pie“.
Že veš?
- Sršenar ima na glavi luskasto oblikovana peresa, ki ga zaščitijo pred piki razjarjenih os, ko izkopava njihovo gnezdo.