Accipiter gentilis
Telesne značilnosti: po velikosti je primerljiv z navadno kanjo, pri čemer je samica občutno večja od samca. Samec meri 49–56 cm, samica 58–64 cm. Telesna masa znaša 0,6–1,4 kg. Razpon peruti je pri samcu 100–105 cm, pri samici pa 135–165 cm. Oba spola sta enako obarvana – perje je pepelnato sivo, zgornja stran temnejša, spodnja svetlejša z ozkimi prečnimi progami. Rep je dolg in ozek s štirimi do petimi prečnimi pasovi. Noge so rumene, kremplji črni. Oči so živo rumene, nad njimi poteka izrazita bela proga. V letu ga od kanje ločimo po daljšem, redkeje razprostrtem repu in hitrejšem, bolj nervoznem zamahovanju s perutmi.
Življenjska doba: 11-14 let.
Življenjski prostor: obsežni iglasti in mešani gozdovi (redkeje listnati), povezani z jasami, polji in travniki.
Razširjenost: cela Evropa, razen Islandija, Irska, Anglija in skrajni sever Skandinavije. Azija, Afrika od severne drevesne meje do Maroka. Severna Amerika do severne Mehike. V Sloveniji je splošno razširjen v nižinskem svetu, visokogorja se izogiba.
Način življenja: aktiven je podnevi. Je celoletna vrsta. Kragulj je eden najpomembnejših plenilcev v evropskih gozdovih. Na lovu navadno skrit preži na plen in lovi iz zasede. Nato ga pokonča ali v zraku ali pa se za njim poda celo peš in mu sledi tudi v gosto rastje. Pogosto tudi lovi v nizkem in drsečem letu ter tako preseneti plen. Samice lahko zaradi večje velikosti ulovijo večji plen od samca. Kragulj je večino leta dokaj tih in neopazen. Glasen je le v času gnezdenja. Samec v gnezditvenem obdobju kroži visoko nad krošnjami dreves in tako označuje svoj teritorij ter dvori samicam. Gnezdo izdela samica. Napravi pa ga na smreki ali boru, 15–20 m visoko, običajno blizu jase, poseke itd. Gnezdo je široko in plitvo, zgrajeno je iz suhljadi, postlano pa s svežimi zelenimi vejicami. Lahko tudi uporablja gnezda drugih ptic.
Prehrana: ptice (samec ulovi plen do velikosti goloba, samica pa lahko upleni ptice velikosti kur), sesalci (do velikosti poljskega zajca), redkeje žuželke in mrhovina.
Razmnoževanje: Gnezdenje poteka od marca do julija. 1 zarod na leto. Samica znese 2–5 belkastih jajc z modrikastim nadihom. Večino časa vali samica, samec jo le priložnostno zamenja. Valjenje traja 35–38 dni. Prvih deset dni samica ne zapusti mladičev, medtem ji hrano prinaša samec, s katero nahrani mladiče. Kasneje hrano prinaša tudi samica, mladiči pa jo že sami razkosavajo in pobirajo. Mladiči zapustijo gnezdo po 41–43 dneh. Ko se popolnoma osamosvojijo, se porazgubijo po bližnji in daljni okolici.
Oglašanje: “gik-gik-gik“, “hiek“, “kirk“.
Že veš?
- Kragulj igra pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja, saj se na veliko hrani z vranami, srakami in šojami, s tem pa uravnava številčnost omenjenih vrst.
- Če v prvih dneh po izvalitvi samica pogine, poginejo tudi mladiči. Samec namreč nima nagona, da bi nahranil mladiče.