Kozača

Strix uralensis

Kozača

Telesne značilnosti: druga največja pri nas živeča sova – večja od lesne sove; velikost 58-61 cm; telesna masa 720-780 g; razpon peruti 124-134 cm; samec in samica sta enako obarvana; je pretežno siva z vzdolžnimi in prečnimi temnimi lisami v perutih; glava okrogla s svetlo obrazno masko brez prog; oči majhne in temne; rep dolg in zaokrožen, med letom ga poveša; noge porasle do močnih, temnih krempljev.

Življenjska doba: 15-24 let.

Življenjski prostor: mešani gozdovi s presekami in goličavami, sredogorje in gorovja.

Razširjenost: od severne Skandinavije prek severne Rusije in Sibirje do Sahalina in Japonske,; kot ostanek ledene dobe v Karpatih, vzhodnih Alpah in na Balkanskem polotoku; v Sloveniji razširjena v starejših gozdnih sestojih (dinarski bukovi gozdovi na Kočevskem in Javornikih), po najnovejših ocenah gnezdi v Sloveniji 600–700 parov kozač, kar predstavlja 5% celotne evropske populacije.

Način življenja: kozača je aktivna ponoči in podnevi; je celoletna vrsta; gnezdi v votlih drevesih in zapuščenih gnezdih ujed; je monogamna vrsta; v stiski pride bližje naseljem in napade celo psa; ob gnezdu je lahko zelo napadalna in napade celo človeka; neredko čepi na drevesu ob robu ceste in opreza za plenom.

Prehrana: pretežno mali sesalci, redkeje ptice, žabe in žuželke.

Razmnoževanje: gnezdenje poteka marca in aprila; 1 zarod na leto; samica znese 3-4 bela jajca, vali sama 27-29 dni, samec ji pri tem prinaša hrano, pozneje pa tudi mladičem; mladiči zapustijo gnezdo še preden vzletijo, po 24-25 dneh.

Oglašanje: podobno kot lesna sova, vendar bolj hripavo; lajajoče “hau hau“, “kevik“, “hu-huu-hu” (ženitveni klic).


Že veš?

  • Kozača ima glede na velikost drugih sov največja ušesa. Edinstveno oblikovani obrazni diski usmerjajo zvoke proti ušesom.