Kozača

Strix uralensis Pallas, 1771

Telesne značilnosti: kozača je druga največja pri nas živeča sova. Je nekoliko večja od lesne sove. Velikost 58–61 cm. Telesna masa 720–780 g. Razpon peruti 124–134 cm. Samec in samica sta enako obarvana. Je pretežno siva z vzdolžnimi in prečnimi temnimi lisami v perutih. Glava je okrogla s svetlo obrazno masko brez prog. Oči so majhne in temne, rep je dolg in zaokrožen, med letom ga poveša. Noge soporasle do močnih, temnih krempljev.

Življenjska doba: 15–24 let.

Življenjski prostor: mešani gozdovi s presekami in goličavami, sredogorje in gorovja.

Razširjenost: od severne Skandinavije prek severne Rusije in Sibirje do Sahalina in Japonske. Kot ostanek ledene dobe se pojavlja v Karpatih, vzhodnih Alpah in na Balkanskem polotoku. V Sloveniji je razširjena v starejših gozdnih sestojih (dinarski bukovi gozdovi na Kočevskem in Javornikih), po najnovejših ocenah gnezdi v Sloveniji 600–700 parov kozač, kar predstavlja 5% celotne evropske populacije.

Način življenja: kozača je aktivna ponoči in podnevi. Je celoletna vrsta. Gnezdi v votlih drevesih in zapuščenih gnezdih ujed. Je monogamna vrsta. V stiski pride bližje naseljem in napade celo psa. Ob gnezdu je lahko zelo napadalna in napade celo človeka. Neredko čepi na drevesu ob robu ceste in opreza za plenom.

Prehrana: pretežno mali sesalci, redkeje ptice, žabe in žuželke.

Razmnoževanje: gnezdenje poteka marca in aprila. 1 zarod na leto. Samica znese 3–4 bela jajca, vali sama 27–29 dni, samec ji pri tem prinaša hrano, pozneje pa tudi mladičem. Mladiči zapustijo gnezdo še preden vzletijo, po 24–25 dneh.

Oglašanje: podobno kot lesna sova, vendar bolj hripavo. Lajajoče “hau hau“, “kevik“, “hu-huu-hu” (ženitveni klic).

Že veš?

• Kozača ima glede na velikost drugih sov največja ušesa. Edinstveno oblikovani obrazni diski usmerjajo zvoke proti ušesom.