Strix uralensis
Telesne značilnosti: kozača je druga največja pri nas živeča sova – večja od lesne sove. Velikost 58-61 cm, telesna masa 720-780 g, razpon peruti 124-134 cm. Samec in samica sta enako obarvana. Je pretežno siva z vzdolžnimi in prečnimi temnimi lisami v perutih. Glava je okrogla s svetlo obrazno masko brez prog. Oči so majhne in temne, rep je dolg in zaokrožen, med letom ga poveša. Noge soporasle do močnih, temnih krempljev.
Življenjska doba: 15-24 let.
Življenjski prostor: mešani gozdovi s presekami in goličavami, sredogorje in gorovja.
Razširjenost: od severne Skandinavije prek severne Rusije in Sibirje do Sahalina in Japonske. Kot ostanek ledene dobe se pojavlja v Karpatih, vzhodnih Alpah in na Balkanskem polotoku. V Sloveniji je razširjena v starejših gozdnih sestojih (dinarski bukovi gozdovi na Kočevskem in Javornikih), po najnovejših ocenah gnezdi v Sloveniji 600–700 parov kozač, kar predstavlja 5% celotne evropske populacije.
Način življenja: kozača je aktivna ponoči in podnevi. Je celoletna vrsta. Gnezdi v votlih drevesih in zapuščenih gnezdih ujed. Je monogamna vrsta. V stiski pride bližje naseljem in napade celo psa. Ob gnezdu je lahko zelo napadalna in napade celo človeka. Neredko čepi na drevesu ob robu ceste in opreza za plenom.
Prehrana: pretežno mali sesalci, redkeje ptice, žabe in žuželke.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka marca in aprila. 1 zarod na leto. Samica znese 3-4 bela jajca, vali sama 27-29 dni, samec ji pri tem prinaša hrano, pozneje pa tudi mladičem. Mladiči zapustijo gnezdo še preden vzletijo, po 24-25 dneh.
Oglašanje: podobno kot lesna sova, vendar bolj hripavo. Lajajoče “hau hau“, “kevik“, “hu-huu-hu” (ženitveni klic).
Že veš?
- Kozača ima glede na velikost drugih sov največja ušesa. Edinstveno oblikovani obrazni diski usmerjajo zvoke proti ušesom.