Accipiter gentilis
Telesne značilnosti: približno enake velikosti kot navadna kanja; samica je precej večja od samca; velikost samca 49-56 cm, samice 58-64 cm; telesna masa 0,6-1,4 kg; razpon peruti pri samcu 100-105 cm, pri samici 135-165 cm; samec in samica sta enako obarvana; perje je pretežno pepelnate barve; zgornja stran je temna, spodnja svetlejša z značilnimi ozkimi prečnimi progami; rep je dolg in ozek s 4-5 prečnimi pasovi; noge so rumene, kremplji črni; oči so živo rumene, nad njimi je bela proga; v zraku ga od kanje ločimo po daljšem in redkeje pahljačastem repu ter hitrejšem zamahovanju s perutmi.
Življenjska doba: 11-14 let.
Življenjski prostor: obsežni iglasti in mešani gozdovi (redkeje listnati), povezani z jasami, polji in travniki.
Razširjenost: cela Evropa, razen Islandija, Irska, Anglija in skrajni sever Skandinavije; Azija, Afrika od severne drevesne meje do Maroka; Severna Amerika do severne Mehike; v Sloveniji je splošno razširjen v nižinskem svetu, visokogorja se izogiba.
Način življenja: kragulj je aktiven podnevi; je celoletna vrsta; kragulj je eden najpomembnejših plenilcev v evropskih gozdovih; na lovu navadno skrit preži na plen in lovi iz zasede, nato pa ga pokonča ali v zraku ali pa se za njim poda celo peš in mu sledi tudi v gosto rastje; pogosto tudi lovi v nizkem in drsečem letu ter tako preseneti plen; samice lahko zaradi večje velikosti ulovijo večji plen od samca; kragulj je večino leta dokaj tih in neopazen, glasen je le v času gnezdenja; samec v gnezditvenem obdobju kroži visoko nad krošnjami dreves in tako označuje svoj teritorij ter dvori samicam; gnezdo izdela samica, napravi pa ga na smreki ali boru, 15-20 m visoko, običajno blizu jase, poseke itd.; gnezdo je široko in plitvo, zgrajeno je iz suhljadi, postlano pa s svežimi zelenimi vejicami; lahko tudi uporablja gnezda drugih ptic.
Prehrana: ptice (samec ulovi plen do velikosti goloba, samica pa lahko upleni ptice velikosti kur), sesalci (do velikosti poljskega zajca); redkeje žuželke in mrhovina.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka od marca do julija; 1 zarod na leto; samica znese 2-5 belkastih jajc z modrikastim nadihom; večino časa vali samica, samec jo le priložnostno zamenja; valjenje traja 35-38 dni; prvih deset dni samica ne zapusti mladičev, medtem ji hrano prinaša samec, s katero nahrani mladiče; kasneje hrano prinaša tudi samica, mladiči pa jo že sami razkosavajo in pobirajo; mladiči zapustijo gnezdo po 41-43 dneh, ko se popolnoma osamosvojijo pa se porazgubijo po bližnji in daljni okolici.
Oglašanje: “gik-gik-gik“; “hiek“, “kirk“.
Že veš?
- Kragulj igra pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja, saj se na veliko hrani z vranami, srakami in šojami, s tem pa uravnava številčnost omenjenih vrst.
- Če v prvih dneh po izvalitvi samica pogine, poginejo tudi mladiči. Samec namreč nima nagona, da bi nahranil mladiče.