Veverica

Sciurus vulgaris Linnaeus,1758

Veverica na drevesu

Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 20–25 cm. Rep zelo košat, dolg 15–20 cm. Telesna masa 230–450 g. Barva kožuha lahko zelo raznolika, od lisičje rdeče, prek rumenkasto rjave in temnorjave, do skoraj črne (gorski primerki). Spodnja stran bele barve. Uhlji pozimi z dlakastimi čopki. Zadnje noge daljše in močnejše od sprednjih (prilagojenost na življenje v drevesih). Prsti (razen sprednjega palca) so dolgi in opremljeni s kremplji.

Življenjska doba: 8–10 let.

Življenjski prostor: listopadni, mešani in iglasti gozdovi. Parki, vrtovi.

Razširjenost: cela Evropa, razen Islandija, sredozemski otok. Severna Azija. Lokalno Anglija. V Sloveniji prisotna praktično povsod.

Način življenja: veverica je aktivna predvsem podnevi. Izvrstno pleza in skače, na tleh se ne počuti varno. Pri skokih po drevesnih vejah z repom krmari in lovi ravnotežje. Gradi kroglasta gnezda iz dračja v rogovilah v drevesnih krošnjah, občasno tudi v duplih ali vranjih gnezdih. V gnezdu se skriva in tudi skoti mladiče. Samci, ki so spolno aktivni vse leto, ob paritvi po vejah divje preganjajo samico. Samica zbira zimske zaloge hrane v duplih ali pa jih zakoplje v zemljo, kjer jih včasih tudi pozabi. To je pomemben faktor širjenja semen drevesnih vrst (t. i. sinzoohorija). Zime ne prespi, vendar se njena aktivnost pozimi vseeno zmanjša.

Prehrana: drevesna semena, gobe (tudi človeku strupene, npr. mušnice), jagode, poganjki, žuželke, ptičja jajca.

Razmnoževanje: parjenje poteka od januarja do julija, samci so spolno aktivni vse leto, samice se začnejo pariti februarja. Brejost traja 38 dni. Samica povrže 2–5 golih, slepih mladičev, ki spregledajo po 1 mesecu. Sesajo 2 meseca, nato so samostojni, po enem letu pa spolno zreli.

Oglašanje: kratki, zamolkli piski.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – navadna veverica je zavarovana vrsta!

Že veš?

  • V drevesnih krošnjah se z veverico lahko od vseh četveronogih zasledovalcev v plezanju meri le kuna zlatica.
  • Veverica ima praviloma tudi po več gnezd – glavno in več poletnih ter izogibalnih. Od ptičjega gnezda jih lahko ločimo po tem, da je vhod vanje spodaj.