Veverica

Sciurus vulgaris

Veverica na drevesu

Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 20-25 cm; rep zelo košat, dolg 15-20 cm; telesna masa 230-450 g; barva kožuha lahko zelo raznolika, od lisičje rdeče, prek rumenkasto rjave in temnorjave, do skoraj črne (gorski primerki); spodnja stran bele barve; uhlji pozimi z dlakastimi čopki; zadnje noge daljše in močnejše od sprednjih (prilagojenost na življenje v drevesih); prsti (razen sprednjega palca) so dolgi in opremljeni s kremplji.

Življenjska doba: 8-10 let.

Življenjski prostor: listopadni, mešani in iglasti gozdovi; parki, vrtovi.

Razširjenost: cela Evropa, razen Islandija, sredozemski otoki; severna Azija; lokalno Anglija; v Sloveniji prisotna praktično povsod.

Način življenja: aktivna predvsem podnevi; izvrstno pleza in skače – na tleh se ne počuti varno; pri skokih po drevesnih vejah z repom krmari in lovi ravnotežje; gradi kroglasta gnezda iz dračja v rogovilah v drevesnih krošnjah, občasno tudi v duplih ali vranjih gnezdih; v gnezdu se skriva in tudi skoti mladiče; samci, ki so spolno aktivni vse leto, ob paritvi po vejah divje preganja samico; zbira zimske zaloge hrane v dupla ali pa jih zakoplje v zemljo, kjer jih včasih tudi pozabi – pomemben faktor širjenja semen drevesnih vrst (t.i. sinzoohorija); zime ne prespi, njena aktivnost pa se pozimi vseeno zmanjša.

Prehrana: drevesna semena, gobe (tudi človeku strupene, npr. mušnice), jagode, poganjki, tudi žuželke, ptičja jajca.

Razmnoževanje: parjenje poteka od januarja do julija, samci so spolno aktivni vse leto, samice se začnejo pariti februarja; brejost traja 38 dni; povrže 2-5 golih, slepih mladičev, ki spregledajo po 1 mesecu; sesajo 2 meseca, nato so samostojni, po enem letu pa spolno zreli.

Oglašanje: kratki, zamolkli piski.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – navadna veverica je zavarovana vrsta!


Že veš?

  • V drevesnih krošnjah se z veverico lahko od vseh četveronogih zasledovalcev v plezanju meri le kuna zlatica.
  • Veverica ima praviloma tudi po več gnezd: glavno in več poletnih ter izogibalnih. Od ptičjega gnezda jih lahko ločimo po tem, da je vhod vanje spodaj.