Capreolus capreolus
Telesne značilnosti: plečna višina 65-90 cm; dolžina trupa in glave 100-140 cm; rep dolg 2-3 cm; telesna masa 25-30 kg; samec (srnjak) ima na čelu kratko rogovje (kostna tvorba) z večinoma 6 parožki (zašiljeni vrh, sprednji in zadnji odrastek); srnjaku začne rogovje rasti januarja/februarja, marca je prekrit z “mahom” (mah je kratko odlakana, žametna, s številnimi žilicami prepredena koža, ki v času rasti rogovju dovaja potrebna hranila s krvjo), aprila ga gulijo (odstranjujejo mah), oktobra/novembra pa rogovje odpade; samica (srna) je brez rogovja (izjeme so nekatere stare srne, ki jim zrasteta par centimetrov dolga rožička, ki sta posledica neuravnovešenega delovanja hormonov); dlaka je pozimi sivorjava, poleti rdečerjava, zadek (zrcalo) je bel; mladiči so pokriti z belimi pegami.
Življenjska doba: 15 let.
Življenjski prostor: listopadni in mešani gozdovi z izmenjujočo se gosto podrastjo in jasami, gozdni robovi, razlivi rek, polja, parki, v gorah do drevesne meje.
Razširjenost: cela Evropa, razen Islandije, Irske, severnih delov Skandinavije in sredozemskih otokov; osrednja Azija, Kitajska; V Sloveniji razširjena od obale do gorske meje (praktično povsod).
Način življenja: srna je aktivna pretežno v mraku; teče sicer hitro, vendar ne vztrajno (v nasprotju z jelenom); dobro skače in plava; pozimi se združuje v tropiče po 3-30 živali (pri nas je značilen petglavi tropič srne z letošnjima in lanskima mladičema); poleti samotar; stari srnjaki v paritvenem obdobju (prsku) s srno preživijo le nekaj dni; srnjaki so med prskom bolj aktivni, po tleh z nosom iščejo sledove gonečih se srn; srna, ki se goni, se srnjaku najprej izmika, nato pa se vse skupaj nadaljuje z gonjo, med katero se srnjak hropeče oglaša (med gonjo se maternica srne dobro prekrvavi); gonja se konča z nekaj krogi (po navadi okoli drevesa ali grmičevja), nato sledi kratek zaskok, po katerem se izčrpan srnjak navadno uleže, po počitku pa se gonja in zaskok še večkrat ponovita.
Prehrana: drevesni poganjki, popki, zelišča, zelnate rastline, poljščine.
Razmnoževanje: parjenje (prsk) poteka julija in avgusta; po oploditvi razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako da je brejost podaljšana na 39–42 tednov (srna je edini parkljar z odloženo implantacijo); povrže maja/junija, 1-2 mladiča, ki sesata 2-3 mesece, po 9-12 mesecih sta samostojna, po 2 letih pa spolno zrela.
Oglašanje: srnjak med prskom rezko laja, srna se oglaša piskajoče.
Lovna doba: srnjak, lanščak – od 1. maja do 31. oktobra; srna, mladiči obeh spolov – od 1. septembra do 31. decembra; mladica – od 1. maja do 31. decembra.
Že veš?
- Mladiči prve dni življenja preživijo sami v varnem zavetju, srna pa jih hodi dojit. Ker še nimajo razvitega lastnega telesnega vonja, jih plenilci težko zasledijo. Celo lovski psi jih na razdaljo 2-3 m zlahka zgrešijo!
- Paritvena gonja med prskom se konča s tekom srnjaka in srne v krogih (tudi v osmicah), ki ostanejo vidni še nekaj časa. Včasih so temu pravili “čarobni krogi”, saj so jim pripisovali celo nadnaraven pomen.
- Srnjak se dostikrat vrača na lastno sled v snegu in tako zmede lovca, ki misli, da je srnjaku že za petami.