Navadni jelen

Cervus elaphus

Navadni jelen

Telesne značilnosti: plečna višina 90-130 cm; dolžina trupa in glave 1,6-2,5 m; telesna masa samca (jelena) 150-250 kg, samice (košute) 100-150 kg; podolgovata glava; jelen z razvejanim rogovjem, na vsaki veji do 10 in več odrastkov (vsako leto odpade in nato zraste novo); košuta brez rogovja; poletna dlaka rdečerjava, zimska dlaka rjavosiva, na vratu močna griva; zadek (zrcalo) rumenkast; mladiči belo pikasti ali lisasti.

Življenjska doba: 15-20 let.

Življenjski prostor: listopadni in mešani gozdovi, v gorah do drevesne meje, parki in razlivi rek.

Razširjenost: Evropa, razen Islandije, severne Skandinavije, Finske, severne Rusije, jugozahodne Francije in nekaterih sredozemskih otokov. V Sloveniji Karavanke, del Kamniških in Savinjskih Alp, Julijske Alpe, Pohorje, kočevski in dinarski kras, Prekmurje (naseljen iz Madžarske).

Način življenja: jelen je aktiven predvsem v mraku in ponoči, podnevi počiva; nima stalnega življenjskega okolja; hiter in vzdržljiv tekač; dobro skače in plava; zelo plašen; košute in mladiči živijo v tropih, vodi jih starejša, izkušena košuta; jeleni zunaj paritvenega obdobja živijo v manjših skupinah ali samotarsko; močni in stari jeleni so samotarji; jelen si v paritvenem obdobju (rukanju) izbere čim večji haremski trop, pri tem se bobneče oglaša – ruka; v tem obdobju se za košuto srdito spopada s tekmeci; boj poteka tako, da si tekmeca vzameta krajši zalet, nato pa se zaletita z rogovjem in se poskušata odriniti vstran, boj pa je končan šele, ko slabši nasprotnik pobegne; paritveni boji v obdobju, ko rogovje še raste in je mehko ter občutljivo na udarce, potekajo tako, da tekmeca stojita na zadnjih nogah in se “boksata” s sprednjimi.

Prehrana: izrazit rastlinojedec; trave, zelišča, drevesni poganjki in plodovi, listje, poljščine, gobe; pozimi tudi želod, žir, lubje in gozdno sadje. Odrasel jelen potrebuje okoli 8 kg hrane na dan.

Razmnoževanje: parjenje poteka septembra in oktobra; brejost traja 33-34 tednov; povrže maja ali junija, 1 (redko 2) mladiča, ki sesa 3-4 mesece, po 9-12 mesecih je samostojen, po letu in pol pa spolno zrel; po nekaj urah že lahko teče za košuto, vendar prve dni vseeno preleži na skritih mestih v visoki travi ali goščavi, košuta pa ga redno prihaja dojit.

Oglašanje: jeleni v času parjenja bobneče trobi (ruk), zraven tudi renči in kruli.

Lovna doba: jelen – od 16. avgusta do 31. decembra; košuta – od 1. septembra do 31. decembra; teleta obeh spolov – od 1. septembra do 31. januarja; junica, lanščak – od 1. julija do 31. januarja.


Že veš?

  • Jelen s svojim tankim vohom človeka zavoha že na 2 km.
  • Po skotitvi, ko teliček še leži na skritih mestih, ga košuta redno hodi dojit. Vendar, kako ga najde? Svojega mladiča prepozna po vonju posebne kožne žleze, ki se nahaja v kožni gubi v sprednjem kotu oči, ki je lasten vsakemu mladiču. Košuta se od mladiča vedno oddalji v smeri vetra, tako da ga lahko po vonju nadzoruje tudi od daleč. Ob nevarnosti teliček kožno gubo zapre, kar košuto, ko vonja ne zazna več, takoj prikliče nazaj.
  • Jelen lahko premika vsako oko zase in se tako lažje razgleduje po okolici.