Mustela erminea Linnaeus, 1758
Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 20-30 cm. Rep približno pol krajši od telesne dolžine. Samica je manjša od samca. Telesna masa samcev 200-250 g, samic 95-155 g. Telo zelo vitko in podolgovato. Kožuh poleti zgoraj rjav, pozimi snežno bel, konica repa črna.
Življenjska doba: 10 let.
Življenjski prostor: v bližini vode, travniki, polja, svetli gozdovi z grmovji, blizu človeških naselij.
Razširjenost: zmerni in arktični klimati Evrazije, razen Islandije, Pirenejskega polotoka, južno od Alp in jugovzhodne Evrope. Severna Amerika. V Sloveniji je pogost na nižinskih vlažnih predelih (npr. Ljubljansko barje).
Način življenja: hermelin je aktiven podnevi in ponoči. Teče skokoma. Pogosto “postavlja možica” (se postavi na zadnji nogi). Dobro pleza in plava. Prebiva v podzemeljskih rovih, skalnih razpokah ali drevesnem duplu. Je samotar, razen med paritvijo.
Prehrana: majhni sesalci (predvsem glodavci), ptice, jajca.
Razmnoževanje: parjenje poteka februarja in marca. Lahko se podaljša tudi krepko v pozno poletje. Ni točno določeno trajanje celotnega obdobja brejosti, odvisno od tega, kdaj se je hermelinka uspešno sparila. Spomladi brejost po navadi traja 2 meseca, poleti pa 7–9 mesecev. Samica skoti 6–12 mladičev (oči imajo zaprte 40–45 dni), ki sesajo 7 tednov. Po 3–4 mesecih so samostojni. Po 2 letih pa spolno zreli.
Oglašanje: gostoleče (zamenjamo ga lahko za ptičje žvrgolenje), vznemirjeno “kri-kri“.
Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – hermelin je zavarovana vrsta!
Že veš?
- Plašči iz hermelinovega krzna so bili od nekdaj namenjeni cerkvenim in posvetnim dostojanstvenikom.
- Hermelinovo krzno je izjemno gosto, in sicer do 20.000 dlak na cm².
- Barva krzna je odvisna od temperature, v toplih predelih se dlaka pozimi ne obarva belo.