Castor fiber
Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 75-100 cm; rep sploščen, širok, luskast, dolg 30-35 cm; telesna masa 18-30 kg; kožuh zelo gost, rjav do črnorjav; oči in uhlji majhni; kratke noge; med prsti zadnjih nog ima plavalne mrene; drugi in tretji prst na zadnjih nogah imata dvojni krempelj, s katerim si bober odstranjuje zajedavce iz kožuha.
Življenjska doba: 15-20 let.
Življenjski prostor: stoječe in tekoče vode v nižinskih gozdovih, bogatih s podrastjo.
Razširjenost: nekoč cela Evropa, severna in osrednja Azija, Severna Amerika; danes v Evropi le še posamezni ostanki populacij; srednji tok Labe, Rona, južna Norveška; ponekod uspešno naseljen in ponovno osvaja nekdanji prostor. V Sloveniji pretežno v Prekmurju in na vzhodni meji s hrvaško (spontano naseljevanje iz Posavine).
Način življenja: bober je dejaven v mraku in ponoči; odličen plavalec, potaplja se lahko do 15 minut; živi v paru (monogamija) in oblikujejo družinske skupnosti, ki štejejo 2-14 bobrov; poleg dveh odraslih bobrov, so v skupnostih tudi različno stari mladiči iz prejšnjih legel; par ostane skupaj do smrti; je teritorialna žival, teritorij brani z izločki paranalnih žlez; koplje rove v bregove, iz vej in blata pa gradi bobrišča s podvodnimi vhodi; uravnava vodostaj svojega vodnega bivališča z gradnjo jezov; podira drevje s premerom do 70 cm; čeprav ne pozna zimskega spanja, je pozimi precej manj aktiven; pozimi živi od zalog vej, ki jih spravi pod vodo; če mu preti nevarnost, se zateče v vodo; člane življenjske skupnosti pred nevarnostjo posvari tako, da z repom udari po vodni površini.
Prehrana: obrežno rastlinje, veje, mehek les, listje, lubje podrtih dreves; dnevno potrebuje približno 2 kg lesne mase.
Razmnoževanje: parjenje poteka februarja in marca; brejost traja 15 tednov; povrže 2-3 (največ 5) mladiče, ki takoj spregledajo in čez nekaj dni že lahko plavajo; sesajo približno dva meseca, zatem so takoj samostojni, spolno zreli so po 3-4 letih.
Oglašanje: cvileče, mrmrajoče; z repom udarja po vodni gladini, da opozori na nevarnost.
Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – evrazijski bober je zavarovana vrsta!
Že veš?
- Izloček paranalnih žlez, s katerima bober označuje svoj teritorij, se imenuje bobrovina. Nekoč so bobra intenzivno lovili prav zaradi bobrovine, saj so ji pripisovali cel kup zdravilnih, celo čarodejnih lastnosti.
- Bober ima več prilagoditev na podvodno življenje: oči mu pod vodo prekriva prozorna kožica; pri potapljanju lahko zapre nosne in ušesne ter celo zadnjično odprtino; ustno votlino lahko zapre s kožnimi gubami in tako lahko gloda les tudi pod vodo.
- Zaradi luskastega repa, so kristjani vse do 20. stoletja bobra proglašali za ribo, seveda ne v zoološkem, pač pa v kulinaričnem smislu. Ribe se namreč lahko uživa tudi v času posta…