Sus scrofa
Telesne značilnosti: plečna višina do 1 m; dolžina trupa in glave 1,10-1,80 m; rep dolg 20-30 cm: telesna masa 50-180 kg, redko do 250 kg; masivno telo s klinasto glavo; dlaka dolgoščetinasta, črnikasto rjava do okrasno rjava; pozimi zelo gosta, volnata podlanka; zgornja podočnika (čekana) zavita navzgor, močno podaljšana, posebno pri samcih (merjascih); glava dolga, s hrustančasto rilčevo ploščo; stoječi uhlji; mladiči s temnimi vzdolžnimi progami in svetlo rjavo dlako.
Življenjska doba: 20-25 let (starost odstreljenih živali je moč oceniti po razvitosti zobovja).
Življenjski prostor: listopadni in mešani gozdovi s travniki in močvirji, v gorah do drevesne meje; pogosto tudi v gojenih gozdovih in celo gozdnih nasadih.
Razširjenost: cela Evropa, razen Skandinavskih držav in Britanskih otokov; srednja in južna Azija; zanesena v Južno, Severno Ameriko in Avstralijo. V Sloveniji je razširjen praktično povsod, občasno celo do obale.
Način življenja: divji prašič je aktiven pretežno ponoči, podnevi ga le redko opazimo; je zelo plašen; izjemno voha in sliši; svinje in mladiči se družijo v trope, ki štejejo 10-30 živali; odrasli merjasci so izven paritvenega obdobja samotarji, tropu se približajo v času parjenja (bukanja), ki traja od novembra do januarja; giba se po stalnih revirjih; rad se kopa v blatu, rije po vlažnih gozdnih tleh in po poljih.
Prehrana: vsejed; v glavnem želod, žir, gobe, poljščine, korenine, jajca, glodavci, drobni nevretenčarji, mrhovina.
Razmnoževanje: parjenje poteka od novembra do januarja (bukanje); brejost traja 16-17 tednov; povrže aprila/maja, 1-krat (redko 2-krat) po 4-12 že dlakavih mladičev, ki sesajo 2-3 mesece, po 6 mesecih so samostojni, po 9-18 mesecih pa spolno zreli.
Oglašanje: kruleče, cvileče, pihajoče; ko je vznemirjen, škriplje s podočniki (“brušenje čekanov”).
Lovna doba: merjasec – od 1. januarja do 31. decembra; svinja – od 1. julija do 31. januarja; ozimci in lanščaki obeh spolov – od 1. januarja do 31. decembra.
Že veš?
- Divji prašič je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
- V globokem snegu se močno ugrezajo in le težko napredujejo, zato se običajno zvrstijo v “gosjo vrsto”, tako mora gaziti le prva žival.
- Od prvega dneva dalje ima vsak mladič “svojo” lastno mlečno bradavico, ki jo brani pred drugimi mladiči.
- Merjasci si v obdobju bukanja, med paritvenimi boji, s čekani lahko zadenejo globoke rane. V tem času se jim po plečih in prsih zato razvije poseben ščit iz trdega hrustančnega podkožnega tkiva. Le najmočnejši merjasci se nato lahko parijo.
- Svinja je v času, ko ji mladiči začnejo slediti, izjemo napadalna.
- Pri iskanju hrane divji prašič dobesedno preorje zemljo s svojim trdim rilcem in tako povzroči veliko škode v kmetijstvu. Po drugi strani pa se ob množičnem pojavu gozdnih škodljivcev, ki za razvoj in razmnoževanje potrebujejo tla, divji prašič hitro preusmeri predvsem na ta prehranski vir in tako zmanjša nevarnost gozdne škode. Z mešanjem gornjih zemeljskih plasti tudi izboljšujejo zračnost in humifikacijo gozdnih tal, kar omogoča razmere za kaljivost in naravno pomlajevanje gozda.
- Divji prašič bi se v Evropi, kjer je naravnih sovražnikov (volka in risa) bolj malo, močno namnožil, če populacij ne bi dodatno zniževal človek.