Alpski svizec

Marmota marmota

Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 47-60 cm; rep ščetkast, ob korenu rjav, sicer črn, dolg 13-20 cm; telesna masa 3-8 kg; siva in rumenorjavkasta dlaka; robustna telesna zgradba; kratki uhlji, ki so skoraj skriti v dlaki; kratke, močne noge; prsti s topimi kremplji.

Življenjska doba: 15-18 let.

Življenjski prostor: pregledne visokogorske trate nad gozdno mejo (1500-3200 m nm. v.).

Razširjenost: osrednje in vzhodne Alpe, Schwarzwald, Pireneji in Karpati. V Sloveniji je bil naseljen po drugi svetovni vojni.

Način življenja: alpski svizec je aktiven podnevi; pod zemljo koplje zimske in poletne razvejane podzemne rove s številnimi vhodi; 6 mesecev spi zimsko spanje; živijo v kolonijah, razdeljeni pa so na družinske skupnosti; družinski teritorij označujejo z izločki ličnih žlez; vsaka družinska skupnost poseduje svoj teritorij, velikosti 2-3 ha in ga brani pred tujimi vsiljivci (med teritoriji lahko prehajajo le mladiči, ki se s sosednimi svizci celo igrajo)

Prehrana: trava, zelišča, jagodičevje, korenine.

Razmnoževanje: parjenje poteka spomladi, takoj po prebuditvi iz hibernacije; brejost traja 34-35 dni; 2-3- (lahko tudi do 7) golih in slepih mladičev, ki spregledajo po 3 tednih, sesajo 2 meseca in spolno dozorijo v 3. letu starosti.

Oglašanje: predirljivi alarmni žvižgi.

Lovna doba: od 1. septembra do 30. oktobra.


Že veš?

  • Svizcu med zimskim spanjem močno upade temperatura, srce pa utripa le še 3-5 krat v minuti (budnemu 90-140 krat). Zbudi se vsake 2-3 tedne, da se iztrebi, ne zaužije pa nobene hrane. Če se bivališče ohladi po ledišče, ga dražljaj zbudi, sicer bi poginil.
  • Na podlagi opazovanj, da svizci nimajo težav s sklepi, kljub mrzlim in vlažnim bivališčem, so nekoč verjeli, da ima svižčeva mast zdravilne učinke.