Marmota marmota (Linnaeus, 1758)
Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 47–60 cm. Telesna masa 3–8 kg. Robustna telesna zgradba. Kratki uhlji, ki so skoraj skriti v dlaki. Siva in rumenorjavkasta dlaka. Kratke, močne noge. Prsti s topimi kremplji. Rep ščetkast, ob korenu rjav, sicer črn, dolg 13–20 cm.
Življenjska doba: 15-18 let.
Življenjski prostor: pregledne visokogorske trate nad gozdno mejo (1500-3200 m nm. v.).
Razširjenost: osrednje in vzhodne Alpe, Schwarzwald, Pireneji in Karpati. V Sloveniji je bil naseljen po drugi svetovni vojni.
Način življenja: alpski svizec je aktiven podnevi. Pod zemljo koplje zimske in poletne razvejane podzemne rove s številnimi vhodi. 6 mesecev spi zimsko spanje (hibernacija). Živi v kolonijah, ki so razdeljene na družinske skupnosti. Družinski teritorij označujejo z izločki ličnih žlez. Vsaka družinska skupnost poseduje svoj teritorij, velikosti 2–3 ha, in ga brani pred tujimi vsiljivci (med teritoriji lahko prehajajo le mladiči, ki se s sosednimi svizci celo igrajo).
Prehrana: trava, zelišča, jagodičevje, korenine.
Razmnoževanje: parjenje poteka spomladi, takoj po prebuditvi iz hibernacije. Brejost traja 34–35 dni. Samica skoti 2–3 (lahko tudi do 7) gole in slepe mladiče, ki spregledajo po 3 tednih. Sesajo 2 meseca in spolno dozorijo v 3. letu starosti.
Oglašanje: predirljivi alarmni žvižgi.
Lovna doba: od 1. septembra do 30. oktobra.
Že veš?
- Svizcu med zimskim spanjem močno upade temperatura, srce pa utripa le še 3-5 krat v minuti (budnemu 90-140 krat). Zbudi se vsake 2-3 tedne, da se iztrebi, ne zaužije pa nobene hrane. Če se bivališče ohladi po ledišče, ga dražljaj zbudi, sicer bi poginil.
- Na podlagi opazovanj, da svizci nimajo težav s sklepi, kljub mrzlim in vlažnim bivališčem, so nekoč verjeli, da ima svižčeva mast zdravilne učinke.