Otus scops
Telesne značilnosti: zelo majhna sova. Velika približno kot škrjanec. Velikost 18–22 cm. Telesna masa 60–135 g. Razpon peruti 49–54 cm. Samec in samica sta enako obarvana. Je pretežno sivo rjav s temnejšimi vzdolžnimi progami, spodaj je svetlejši. Perje je podobno lubju, zato ga med vejami dreves težko opazimo. Na glavi ima “ušesca”, ki jih lahko dvigne in položi. Kljun je temen in precej skrit v perju. Oči so živo rumene. Noge so porasle do krempljev.
Življenjska doba: 7-10 let.
Življenjski prostor: odprta pokrajina s parki, vrtovi, drevoredi, sadovnjaki. Svetli hrastovi gozdovi. V zaprtih gozdovih ga ni.
Razširjenost: južna Evropa in severozahodna Afrika. Na vzhodu do severne Mongolije, Japonske. Ob selitvi do Islandije, Britanskega otočja, Danske, Švedske. V Sloveniji je najbolj pogost na jugu države, v Alpah ga ni. V večjem številu ga najdemo tudi na Ljubljanskem barju in Goričkem.
Način življenja: veliki skovik postane aktiven šele ob popolni temi. Pogosto ga videvamo okoli cestnih svetilk, kjer lovi nočne metulje. Je edini pravi selivec med našimi sovami. Seli se avgusta, septembra in oktobra, vrača pa se marca in aprila. Zimo preživi v tropski Afriki in Sredozemlju. Je monogamna vrsta. Gnezdi v zapuščenih duplih žoln in detlov, v zidnih odprtinah, umetnih valilnicah, redkeje tudi v opuščenih vejnatih gnezdih.
Prehrana: žuželke (hrošči, metulji, škržati ipd.), deževniki, mali sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka aprila in maja. 1 zarod na leto. Samica znese 3–5 belih jajc. Vali sama 24 dni. Samec lovi in ji prinaša hrano. Mladiči zapustijo duplo po treh tednih. Samostojni so po sedmih tednih.
Oglašanje: monotono, v razmaku približno 3 sekund “dju-dju-dju“; “klüü“.
Že veš?
- Preden veliki skovik poje ulovljenega ptiča, mu najprej populi perje.
- Veliki skovik je naša najmanjša sova s pernatimi ušesci.