Ruševec

Lyrurus tetrix

Telesne značilnosti: izrazit spolni dimorfizem; samec večji in težji od samice, 49-58 cm, telesna masa do 2 kg, razpon peruti 90-100 cm; samica 40-45 cm, telesna masa okrog 1 kg, razpon peruti 73-75 cm; samec je temno obarvan, z izrazitim modrim kovinskim leskom, peruti so temne, vendar brez leska, na zgornjem robu peruti je bela lisa (t. i. ogledalo), posebno značilna so sidrasto zakrivljena zunanja repna peresa (t. i. krivci), nad očmi je izrazita rdeča roža, ki še posebej izstopa v času rastitve; samica je enotne grahaste rjave barve, ki se izjemno zlije z okolico.

Življenjska doba: 4-5 let.

Življenjski prostor: območje zgornje gozdne meje; velikanska območja ravninskih gozdov, barij, resav in tundre; značilno rastlinstvo ruševčevega življenjskega prostora je ruševje, kjer najde najboljše zavetje – od tod tudi njegovo ime.

Razširjenost: najpogostejši v severnih predelih Evrope; Skandinavija, Ural, Sibirija, vzhodna Rusija, hriboviti predeli zahodne, srednje in vzhodne Evrope; v Sloveniji v hribovitih predelih Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank ter na visokih barjih Pohorja.

Način življenja: aktiven podnevi; celoletna vrsta; pozimi se združuje v manjše ali večje skupine, ki so včasih ločene po spolu in se zadržujejo tam, kjer najlažje pridejo do hrane; pozimi prenočuje v snežnih rovih, kjer je temperatura ugodnejša kot zunaj; spomladi se srečujejo na rastiščih; pri dogajanju na rastišču gre predvsem za teritorij in izbiro kokoši; če se na rastišču pojavi več samcev, si vsak skuša prisvojiti določen prostor oz. teritorij; petelini pripravljenost za obrambo teritorija kažejo tako, da razširijo rep, peruti spustijo k tlom, dvignejo glavo, kažejo nabrekle rože in začnejo pihati z značilnimi glasovi; pretep se začne, če kateri od petelinov prestopi mejo teritorija, poteka pa tako, da se tekmeca zaženeta drug proti drugemu, če pa je nalet neuspešen, pa skušata drug drugega s kljunom zagrabiti za perje na glavi; poraženec je oskubljen in se mora umakniti s prizorišča boja; kokoši vedno oplodi petelin, ki si je priboril najboljši teritorij; rastitev gre proti koncu, ko so kokoši oplojene, tedaj pa postanejo aktivni mladi petelini, ki se v navzočnosti starih niso smeli približati in oglašati.

Prehrana: pretežno rastlinska hrana (popki, listi, semena, plodovi, mah, iglice), poleti tudi pomemben delež živalske hrane (žuželke, ličinke, pajki), ki je pomembna predvsem za razvoj kebčkov, pri odraslih živali pa med golitvijo (menjavo perja); za normalno prebavo uživa tudi kremenčeve kamenčke oz. gastrolite.

Razmnoževanje: parjenje oz. rastitev poteka aprila in maja (odvisno tudi od vremenskih razmer); 1 zarod na leto; po oploditvi kura znese 6-12 rumenorjavih pegastih jajc; vali 25-27 dni, petelin pri vzreji in vodenju mladičev ne sodeluje; kebčki se razvijejo razmeroma hitro in lahko začnejo leteti na krajše razdalje že po enem tednu.

Oglašanje: oglaša se v dveh fazah – pihanje in gruljenje; kadar piha, je navadno na tleh, ima kvišku stegnjen vrat in odprt kljun, včasih tudi frfotaje skoči v zrak in se na kratko spreleti; med gruljenjem je petelin našoperjen, ima razprt rep, spuščene peruti in glavo stegnjeno naprej, oglašanje pa je podobno tistemu od goloba – “ru-ru-ru-ru-ru-tu-u”.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – ruševec je zavarovana vrsta!


Že veš?

  • Ko slišimo gruljenje petelina, ki je v neposredni bližini, se nam bo zdelo sila tiho, po drugi strani pa je slišati gruljenje zelo daleč, celo s hriba na hrib ali s hriba v dolino.