Kotorna

Alectoris graeca

Telesne značilnosti: velikost 32-35 cm; telesna masa 500-800 g; razpon peruti 46-53 cm; samec je nekoliko večji in težji od samice, sicer pa sta si zelo podobna, saj sta enako obarvana; je pretežno modrikasto siva, po trebuhu svetla, na bokih ima temne rjasto-rdeče prečne črte, na grlu ima črno-obrobljeno belo liso; oči so rdeče rjave in rdeče obrobljene; kljun in noge so rdeče; samec ima na nogah bradavičast izrastek oz. ostrogo.

Življenjska doba: 2-3 leta.

Življenjski prostor: suha in kamnita gorska pobočja in kraški predeli, tudi svetli gozdovi.

Razširjenost: Balkanski polotok, Alpe, Apenini, Sicilija; v Sloveniji živi predvsem v primernih habitatih na zahodu države – Tolminsko, rob Nanosa, Trnovska planota, okolica Krna.

Način življenja: aktivna pretežno podnevi, sicer tudi v svetlih nočeh; celoletna vrsta; zadržuje se na tleh, kjer tudi gnezdi; samica gnezdo izdela v vdolbinici na tleh, v zavetju previsnih skal, korenin in gostega rastlinja; ko se ji približa nevarnost, raje steče kot zleti stran; leti le na krajše razdalje, praviloma vedno navzdol, ob strmih spustih lahko doseže hitrost do 100 km/h; živi v monogamiji; pozimi se pari združujejo v kite, jeseni pa se lahko več kit združi v večje skupine.

Prehrana: pretežno rastlinska hrana (semena, mlada trava, popki, listi, plodovi), predvsem za mladiče je pomembna hrana živalskega izvora, ki jim omogoča rast in razvoj.

Razmnoževanje: parjenje poteka aprila in maja; 1 zarod na leto; samica znese 9-15 peščenih, rjavo lisastih jajc; samica vali sama 24-26 dni, samec je v tem času v bližini gnezda in opozarja nevarnost; pri vodenju mladičev sodeluje tudi samec; če prvo gnezdo propade, samica naredi novo gnezdo, tokrat z manj jajci; samica z mladiči živi v kiti do pomladi, ko se začne paritev.

Oglašanje: trdo, bruseče petje; ob svatovanju “kakabic kakabic”, vabeče “teréktek teréktek”, ob vzletu žvižgajoče “piči-i”, “piiju”, “vit-vit-vit” (spominja na brglezovo oglašanje).

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – kotorna je zavarovana vrsta!


Že veš?

  • Kotorno ogroža predvsem opuščanje pašne živinoreje in košnje, ki posledično vodi v zaraščanje, kar kotorni ne ustreza. Pomemben dejavnik v upadanju njene številčnosti je tudi povečanje številčnosti njenih naravnih sovražnikov (lisice, kune, ujede, sove).