Alectoris graeca
Telesne značilnosti: velikost 32-35 cm, telesna masa 500-800 g, razpon peruti 46-53 cm. Samec je nekoliko večji in težji od samice, sicer pa sta si zelo podobna, saj sta enako obarvana. Je pretežno modrikasto siva, po trebuhu svetla, na bokih ima temne rjasto-rdeče prečne črte, na grlu ima črno-obrobljeno belo liso. Oči so rdeče rjave in rdeče obrobljene, kljun in noge so rdeče. Samec ima na nogah bradavičast izrastek oz. ostrogo.
Življenjska doba: 2-3 leta.
Življenjski prostor: suha in kamnita gorska pobočja in kraški predeli, tudi svetli gozdovi.
Razširjenost: Balkanski polotok, Alpe, Apenini, Sicilija. v Sloveniji živi predvsem v primernih habitatih na zahodu države – Tolminsko, rob Nanosa, Trnovska planota, okolica Krna.
Način življenja: kotorna je aktivna pretežno podnevi, sicer tudi v svetlih nočeh. Je celoletna vrsta. Zadržuje se na tleh, kjer tudi gnezdi. Samica gnezdo izdela v vdolbinici na tleh, v zavetju previsnih skal, korenin in gostega rastlinja. Ko se ji približa nevarnost, raje steče kot zleti stran. Leti le na krajše razdalje, praviloma vedno navzdol, ob strmih spustih pa lahko doseže hitrost do 100 km/h. Živi v monogamiji. Pozimi se pari združujejo v kite, jeseni pa se lahko več kit združi v večje skupine.
Prehrana: pretežno rastlinska hrana (semena, mlada trava, popki, listi, plodovi), predvsem za mladiče je pomembna hrana živalskega izvora, ki jim omogoča rast in razvoj.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka aprila in maja. 1 zarod na leto. Samica znese 9-15 peščenih, rjavo lisastih jajc. Samica vali sama 24-26 dni, samec je v tem času v bližini gnezda in opozarja nevarnost. Pri vodenju mladičev sodeluje tudi samec. Če prvo gnezdo propade, samica naredi novo gnezdo, tokrat z manj jajci. Samica z mladiči živi v kiti do pomladi, ko se začne paritev.
Oglašanje: trdo, bruseče petje. Ob svatovanju “kakabic kakabic“, vabeče “teréktek teréktek“, ob vzletu žvižgajoče “piči-i“, “piiju“, “vit-vit-vit” (spominja na brglezovo oglašanje).
Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – kotorna je zavarovana vrsta!
Že veš?
- Kotorno ogroža predvsem opuščanje pašne živinoreje in košnje, ki posledično vodi v zaraščanje, kar kotorni ne ustreza. Pomemben dejavnik v upadanju njene številčnosti je tudi povečanje številčnosti njenih naravnih sovražnikov (lisice, kune, ujede, sove).