Bonasa bonasia
Telesne značilnosti: gozdni jereb je naša najmanjša gozdna kura. Spolni dimorfizem ni izrazit. Velikost 35–40 cm, telesna masa 400–450 g, razpon peruti 48–54 cm. Perje je pretežno rjavo-sivo s temnimi lisami in pasovi, proti trebuhu vse bolj prehaja v belo. Rep je siv, z izrazito črno prečno progo, in razmeroma dolg. Nad očmi ima ozko živo rdečo rožo, pri samicah oranžno rdečo in manj izrazito. Kljun je kratek in širok, prsti so dolgi in neporasli. Samca od samice najlažje ločimo po črno obarvanem perju pod kljunom, ki je belo obrobljeno. Oba spola imata čopek daljšega perja na glavi – značilnost, ki je druge naše gozdne kure nimajo. Ob razburjenju jereb čopek dvigne, sicer je skoraj neopazen.
Življenjska doba: 6-8 let.
Življenjski prostor: mešani gozdovi z veliko podrasti in obilo jagodičja.
Razširjenost: Skandinavija, Alpe, srednja Evropa, vzhodna Francija, Dinaridi, Karpati, proti vzhodu Sibirije. v Sloveniji živi v mešanih gozdovih srednjih in višjih nadmorskih višin.
Način življenja: gozdni jereb je aktiven podnevi. Je celoletna vrsta z odličnim vidom in sluhom. Teritorij označuje optično in slušno. Je spreten, a ne vzdržljiv letalec. Rad se prepeli – v suhem, sončnem kraju si izbere jamico, v katero se uleže, razširi perut in si z nogami ter kljunom meče pesek ali prah po telesu, s čimer odstranjuje zajedavce. Pogosto se tudi sonči. Prenočuje nizko na drevesih, pozimi pa tudi v snežnih duplinah. Značilno je obkrožanje tekmeca, ki lahko traja več kot pol ure. V tem času tekmeca zavzameta grozečo držo – peruti spustita, razširita rep v pahljačo in našopirita vratno perje. Boji s kljuni so redki, običajno premaganec zbeži. Gozdni jereb je ena redkih gozdnih kur, ki živi monogamno.
Prehrana: pretežno rastlinska hrana (plodovi, brstje, popje, semena), v poletnih mesecih prav tako pomemben delež živalske hrane (žuželke, ličinke, pajki, polži). Za normalno prebavo uživa tudi kremenčeve kamenčke oz. gastrolite.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka od sredine marca do začetka maja. 1 zarod na leto. Po oploditvi (junij) samica znese 7–11 svetlo rjavih jajc s temnimi pikami. Valilna doba traja 24–25 dni. Samček aktivno pomaga pri varstvu in vodenju mladičev. Kebčki se hitro razvijejo in že po nekaj dneh lahko preletijo nekaj metrov. Po treh mesecih so težki kot odrasli osebki.
Oglašanje: podobno sinici “cici-ceri-cici-cui“, tudi “pit-pit-pit“; oglašanje samčka imenujemo cicirikanje.
Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – gozdni jereb je zavarovana vrsta!
Že veš?
- 28. oktobra 1932 je lovec Jožef Avsenik iz Begunj na Gorenjskem blizu Tržiča v Lešah uplenil popolnoma belega jereba. Gre za albinizem, ki je vsekakor izjemen naravni pojav. Take živali so sicer zaradi svoje vpadljivosti zelo izpostavljene in po navadi ne dočakajo večje starosti.