Athene noctua
Telesne značilnosti: nekoliko večji kot veliki skovik; velikost 21-23 cm; telesna masa 170-180 g; razpon peruti 45-48 cm; samec in samica sta enako obarvana; perje temno rjavo s številnimi svetlimi pegami; ploska glava z neizrazitim obraznim vencem; rep kratek; oči vdrte, žveplasto rumene; kljun kratek in ukrivljen; noge porasle do krempljev.
Življenjska doba: 3-6 let; v ujetništvu do 16 let.
Življenjski prostor: odprta krajina z drevjem, sadovnjaki, kamnolomi, drevoredi.
Razširjenost: cela Evropa, razen Islandija, Irska, Škotska, Skandinavija in severna Rusija; Severna Afrika, Azija; v Sloveniji splošno razširjen, sicer redek – včasih je bil bolj pogost kot danes.
Način življenja: aktiven podnevi in ponoči; celoletna vrsta; živahna ptica; večinoma lovi v mraku in ponoči, dostikrat pa tudi podnevi; je monogamna vrsta; gnezdi v votlih drevesih, luknjah v zidu, v skalah, pod streho, zasede tudi umetno valilnico; svojemu gnezditvenemu območju praviloma ostane zvest vse življenje – tudi mladiči, ko zapustijo starševsko gnezditveno območje, se naselijo le nekaj kilometrov stran.
Prehrana: predvsem velike žuželke (hrošči, murni) in mali glodavci, poleg tega ptice, mlade kače in kuščarji, žabe.
Razmnoževanje: gnezdenje poteka od aprila do maja; 1 zarod na leto; samica na gola tla ali izbljuvke hrane znese 3-5 belih jajc, vali sama 26-28 dni; za mladiče skrbita oba partnerja, tedaj ju vidimo loviti tudi podnevi; mladiči ne zapustijo gnezda, dokler belega puha v celoti ne zamenjajo s perjem.
Oglašanje: močno “kuvit“; ob gnezdu razburjeno “kif kif kif“; med parjenjem mehko rastoče “uuuh“.
Že veš?
- Čuk rad sedi na mejnikih na mejnikih na pašnikih, ograjah ali stebrih, kjer opreza za plenom in nato v hitrem letu strmoglavi proti tlom, kjer lovi glodavce, manjše ptiče ali deževnike.