Belka

Lagopus mutus

Belka pozimi

Telesne značilnosti: spolni dimorfizem ni izrazit; velikost 33-40 cm; razpon peruti 54-60 cm; telesna masa 350-600g; samca ločimo od samice po ozkem pasu perja, ki poteka od kljuna prek oči (t. i. vajeti); samec ima v času parjenja tudi izrazitejše obarvano rdečo kožno gubo nad očmi (rožo); obarvanost perja je prilagojena podlagi, kjer živi; poleti je sivorjava kot barva skal, bele ji ostanejo le noge, trebuh in perutnice; pozimi je popolnoma bela kot sneg (izjema so stranska repna peresa, ki so črne barve); noge porasle z belim perjem.

Življenjska doba: 2-6 let.

Življenjski prostor: melišča in travniki nad drevesno mejo; pozimi nižje ležeči planinski travniki in goličave.

Razširjenost: arktična in subarktična območja severne poloble; zahodna in severna Skandinavija, severna Rusija, Islandija, Škotska, Alpe, Pireneji; v Sloveniji prisotna v alpskem svetu nad zgornjo gozdno mejo, kjer ruševje prehaja v gorske travnike in višje.

Način življenja: belka je aktivna podnevi; celoletna vrsta; živi izključno na tleh, njeni preleti so kratki, nizki in prilagojeni terenu; na večje razdalje leti le redko, takrat pa ravno in enakomerno maha s perutmi; pozimi si za prenočevanje v snegu izkoplje votline, ki ji dajejo zavetje pred nizkimi temperaturami; pri iskanju hrane sneg belke ne ovire, saj se z močno operjenimi nogami zlahka giblje po snegu, z brskanjem po snegu pa brez težav pride do vejic grmičevja; pretežno živi v manjših ali večjih kitah, razen v času rastitve in valjenja; kite se januarja začnejo drobiti, saj se takrat začno boji za socialno stopnjo; samci med rastitvijo preganjajo tekmece s svojega teritorija in večkrat dokaj glasno vzletijo 1-2 metra visoko in kažejo svojo živo rdečo rožo in razprt črn repe; po oploditvi si samica najde med skalovjem ali visečimi vejami varen prostor za gnezdenje; ko samica vali, se samec zadržuje v bližini in z višjega mesta opazuje okolico, če opazi sovražnika, ga skuša pregnati od gnezda; je monogamna vrsta (en samec in ena samica na določenem teritoriju).

Prehrana: pretežno rastlinska hrana (brstje, popje, semena, plodovi, lišaji, iglice), poleti tudi hrana živalskega izvora (posebej pomembna za razvoj mladičev – kebčkov).

Razmnoževanje: parjenje (rastitev) poteka maja in junija; 1 zarod na leto; po oploditvi samica znese 6-15 okrasto rumenih svetlo-rjavo lisastih jajc; valilna doba 21-24 dni; samec pomaga pri vzreji in vodenju mladičev; kebčki se razvijejo razmeroma hitro in po dveh tednih že lahko preletijo krajše razdalje.

Oglašanje: samec v času rastitve leseno zveneče hreščanje.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – belka je zaščitena vrsta!


Že veš?

  • Da ne bi puščale svojih sledov lisicam in drugim roparjem, se belke zvečer dvignejo v zrak in se nato spustijo na drugem mestu navpično na tla ter kmalu izginejo pod snegom.
  • Ko belke ležijo na tleh, gre človek lahko tik mimo njih, ne da bi jih opazil. Večinoma res odletijo v zadnjem trenutku, neredko pa se niti ne zganejo, kakor da se zavedajo svoje izjemne varovalne barve.