Cervus elaphus Linnaeus, 1758
Telesne značilnosti: plečna višina 90–130 cm. Dolžina trupa in glave 1,6–2,5 m. Telesna masa samca (jelena) 150–250 kg, samice (košute) 100–150 kg. Podolgovata glava. Jelen ima razvejano rogovje (kostna tvorba). Na vsaki veji ima do 10 in več odrastkov. Rogovje vsako leto odpade in nato zraste novo. Košuta je brez rogovja. Poletna dlaka rdečerjava. Zimska dlaka rjavosiva. Na vratu močna griva. Zadek (zrcalo) rumenkast. Mladiči belo pikasti ali lisasti.
Življenjska doba: 15-20 let.
Življenjski prostor: listopadni in mešani gozdovi, v gorah do drevesne meje, parki in razlivi rek.
Razširjenost: Evropa, razen Islandije, severne Skandinavije, Finske, severne Rusije, jugozahodne Francije in nekaterih sredozemskih otokov. V Sloveniji Karavanke, del Kamniških in Savinjskih Alp, Julijske Alpe, Pohorje, kočevski in dinarski kras, Prekmurje (naseljen iz Madžarske).
Način življenja: jelen je aktiven predvsem v mraku in ponoči. Podnevi počiva. Nima stalnega življenjskega okolja. Hiter in vzdržljiv tekač. Dobro skače in plava. Zelo plašen. Košute in mladiči živijo v tropih. Vodi jih starejša, izkušena košuta. Jeleni zunaj paritvenega obdobja živijo v manjših skupinah ali samotarsko. Močni in stari jeleni so samotarji. Jelen si v paritvenem obdobju (rukanju) izbere čim večji haremski trop. Pri tem se bobneče oglaša – ruka. V tem obdobju se za košuto srdito spopada s tekmeci (VIDEO). Boj poteka tako, da si tekmeca vzameta krajši zalet, nato pa se zaletita z rogovjem in se poskušata odriniti vstran. Boj pa je končan šele, ko slabši nasprotnik pobegne. Paritveni boji v obdobju, ko rogovje še raste in je mehko ter občutljivo na udarce, potekajo tako, da tekmeca stojita na zadnjih nogah in se »boksata« s sprednjimi.
Prehrana: izrazit rastlinojedec. Trave, zelišča, drevesni poganjki in plodovi, listje, poljščine, gobe. Pozimi tudi želod, žir, lubje in gozdno sadje. Odrasel jelen potrebuje okoli 8 kg hrane na dan.
Razmnoževanje: parjenje poteka septembra in oktobra. Brejost traja 33–34 tednov. Povrže maja ali junija 1 (redko 2) mladiča, ki sesa 3–4 mesece. Po 9–12 mesecih je samostojen. Po letu in pol pa spolno zrel. Po nekaj urah že lahko teče za košuto, vendar prve dni vseeno preleži na skritih mestih v visoki travi ali goščavi. Košuta pa ga redno prihaja dojit.
Oglašanje: jeleni v času parjenja bobneče trobi (ruk), zraven tudi renči in kruli.
Lovna doba: jelen – od 16. avgusta do 31. decembra; košuta – od 1. septembra do 31. decembra; teleta obeh spolov – od 1. septembra do 31. januarja; junica, lanščak – od 1. julija do 31. januarja.
Že veš?
- Jelen s svojim tankim vohom človeka zavoha že na 2 km.
- Po skotitvi, ko teliček še leži na skritih mestih, ga košuta redno hodi dojit. Vendar, kako ga najde? Svojega mladiča prepozna po vonju posebne kožne žleze, ki se nahaja v kožni gubi v sprednjem kotu oči, ki je lasten vsakemu mladiču. Košuta se od mladiča vedno oddalji v smeri vetra, tako da ga lahko po vonju nadzoruje tudi od daleč. Ob nevarnosti teliček kožno gubo zapre, kar košuto, ko vonja ne zazna več, takoj prikliče nazaj.
- Jelen lahko premika vsako oko zase in se tako lažje razgleduje po okolici.