Castor fiber Linnaeus, 1758
Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 75–100 cm. Rep sploščen, širok, luskast, dolg 30–35 cm. Telesna masa 18–30 kg. Kožuh zelo gost, rjav do črnorjav. Oči in uhlji majhni. Kratke noge. Med prsti zadnjih nog ima plavalne mrene. Drugi in tretji prst na zadnjih nogah imata dvojni krempelj, s katerim si bober odstranjuje zajedavce iz kožuha.
Življenjska doba: 15-20 let.
Življenjski prostor: stoječe in tekoče vode v nižinskih gozdovih, bogatih s podrastjo.
Razširjenost: nekoč cela Evropa, severna in osrednja Azija, Severna Amerika. Danes v Evropi le še posamezni ostanki populacij. Srednji tok Labe, Rona, južna Norveška. Ponekod uspešno naseljen in ponovno osvaja nekdanji prostor. V Sloveniji pretežno v Prekmurju in na vzhodni meji s Hrvaško (spontano naseljevanje iz Posavine).
Način življenja: bober je dejaven v mraku in ponoči. Odličen plavalec, potaplja se lahko do 15 minut. Živi v paru (monogamija) in oblikujejo družinske skupnosti, ki štejejo 2–14 bobrov. Poleg dveh odraslih bobrov so v skupnostih tudi različno stari mladiči iz prejšnjih legel. Par ostane skupaj do smrti. Je teritorialna žival, teritorij brani z izločki paranalnih žlez. Koplje rove v bregove, iz vej in blata pa gradi bobrišča s podvodnimi vhodi. Uravnava vodostaj svojega vodnega bivališča z gradnjo jezov. Podira drevje s premerom do 70 cm. Čeprav ne pozna zimskega spanja, je pozimi precej manj aktiven. Pozimi živi od zalog vej, ki jih spravi pod vodo. Če mu preti nevarnost, se zateče v vodo. Člane življenjske skupnosti pred nevarnostjo posvari tako, da z repom udari po vodni površini.
Prehrana: obrežno rastlinje, veje, mehek les, listje, lubje podrtih dreves. Dnevno potrebuje približno 2 kg lesne mase.
Razmnoževanje: parjenje poteka februarja in marca. Brejost traja 15 tednov. Samica povrže 2–3 (največ 5) mladiče, ki takoj spregledajo in čez nekaj dni že lahko plavajo. Sesajo približno dva meseca, zatem so takoj samostojni. Spolno zreli so po 3–4 letih.
Oglašanje: cvileče, mrmrajoče. Z repom udarja po vodni gladini, da opozori na nevarnost.
Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – evrazijski bober je zavarovana vrsta!
Že veš?
- Izloček paranalnih žlez, s katerima bober označuje svoj teritorij, se imenuje bobrovina. Nekoč so bobra intenzivno lovili prav zaradi bobrovine, saj so ji pripisovali cel kup zdravilnih, celo čarodejnih lastnosti.
- Bober ima več prilagoditev na podvodno življenje: oči mu pod vodo prekriva prozorna kožica; pri potapljanju lahko zapre nosne in ušesne ter celo zadnjično odprtino; ustno votlino lahko zapre s kožnimi gubami in tako lahko gloda les tudi pod vodo.
- Zaradi luskastega repa, so kristjani vse do 20. stoletja bobra proglašali za ribo, seveda ne v zoološkem, pač pa v kulinaričnem smislu. Ribe se namreč lahko uživa tudi v času posta…