Veliki skovik

Otus scops

Veliki skovik

Telesne značilnosti: zelo majhna sova, velika približno kot škrjanec; velikost 18-22 cm; telesna masa 60-135 g; razpon peruti 49-54 cm; samec in samica sta enako obarvana; je pretežno sivo rjav s temnejšimi vzdolžnimi progami, spodaj je svetlejši; perje je podobno lubju, zato ga med vejami dreves težko opazimo; na glavi ima “ušesca”, ki jih lahko dvigne in položi; kljun je temen in precej skrit v perju; oči so živo rumene; noge porasle do krempljev.

Življenjska doba: 7-10 let.

Življenjski prostor: odprta pokrajina s parki, vrtovi, drevoredi, sadovnjaki; svetli hrastovi gozdov; v zaprtih gozdovih ga ni.

Razširjenost: južna Evropa in severozahodna Afrika, na vzhodu do severne Mongolije, Japonske; ob selitvi do Islandije, Britanskega otočja, Danske, Švedske; v Sloveniji najbolj pogost na jugu države, v Alpah ga ni; v večjem številu ga najdemo tudi na Ljubljanskem barju in Goričkem.

Način življenja: veliki skovik postane aktiven šele ob popolni temi; pogosto ga videvamo okoli cestnih svetilk, kjer lovi nočne metulje; je edini pravi selivec med našimi sovami, seli se avgusta, septembra in oktobra, vrača pa se marca in aprila; zimo preživi v tropski Afriki in Sredozemlju; je monogamna vrsta; gnezdi v zapuščenih duplih žoln in detlov, v zidnih odprtinah, umetnih valilnicah, redkeje tudi v opuščenih vejnatih gnezdih.

Prehrana: žuželke (hrošči, metulji, škržati ipd.), deževniki, mali sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke.

Razmnoževanje: gnezdenje poteka aprila in maja; 1 zarod na leto; samica znese 3-5 belih jajc, vali sama 24 dni, samec lovi in ji prinaša hrano; mladiči zapustijo duplo po treh tednih, samostojni so po sedmih tednih.

Oglašanje: monotono, v razmaku približno 3 sekund “dju-dju-dju“; “klüü“.


Že veš?

  • Preden veliki skovik poje ulovljenega ptiča, mu najprej populi perje.
  • Veliki skovik je naša najmanjša sova s pernatimi ušesci.