Navadni dihur

Mustela putorius Linnaeus, 1758

Navadni dihur

Telesne značilnosti: dolžina trupa in glave 35-46 cm. Rep dolg 12-17 cm. Telesna masa pri samcih 500-2000 g, pri samicah 420-800 g – spolni dimorfizem (izrazito razlikovanje med spoloma). Kožuh črno-rjav, po sredini hrbta teče značilna temna proga, boki so rumenkasti. Obraz svetel z očesno masko, uhlji majhni, okrogli, belo obrobljeni. Rep krajši kot pri kunah.

Življenjska doba: 8-10 let.

Življenjski prostor: gozdnati predeli z vmesnimi polji, travniki. Barja, razlivi rek. Pozimi blizu človeških naseljih.

Razširjenost: cela Evropa, razen Islandije, Irske, Norveške, srednje in severne Švedske, srednje in severne Finske, večjega dela Anglije, južnega Balkana, sredozemskih otokov. Na vzhodu do Urala.

Način življenja: navadni dihur je aktiven v mraku in ponoči, podnevi spi v podzemnem brlogu ali pod drevesnimi panji, podrtimi debli, kupi dračja ali v drugem zavetju. Dobro plava in se potaplja. Teče skokoma. Je samotar. Ima več kvadratnih kilometrov veliko lovno območje, ki ga označuje s smrdečim izločkom analnih žlez, s katerim se tudi brani. Samec v času paritve dolgo zasleduje samico in ji dvori, ko pa je ta pripravljena na paritev, jo samec oplodi dokaj na grobo – z zobmi jo zgrabi za tilnik in jo vlači nekaj časa naokoli, pri tem samica nekako otrpne.

Prehrana: miši, podgane, krti, žabe, plazilci, ribe, ptiči, žuželke, sadeži.

Razmnoževanje: parjenja poteka od marca do junija. Brejost traja 40-43 dni. Samica povrže enkrat (redko dvakrat), od aprila do avgusta, po 4-7 mladičev, ki so slepi in imajo bel kožuh. Sesajo 4-5 tednov, po 3 mesecih so samostojni, po 9 mesecih pa spolno zreli.

Oglašanje: pihajoče, renčeče.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – navadni dihur je zavarovana vrsta!


Že veš?

  • Udomačena vrsta navadnega dihurja se imenuje vretica ali domači beli dihur. V preteklosti so ga gojili, da je namesto mačk preganjal podgane in kunce. Lahko postane popolnoma udomačen in se odziva na gospodarjev žvižg kot lovski pes.
  • Reklo “smrdi kot dihur” je skorajda že prešlo v pregovor. Njegov izloček analnih žlez smrdi naravnost peklensko, napadalca pa lahko brizgne že na daljavo, podobno kot skunk.