Gozdni jereb

Bonasa bonasia

Telesne značilnosti: naša najmanjša gozdna kura; spolni dimorfizem ni izrazit; velikost 35-40 cm; telesna masa 400-450 g; razpon peruti 48-54 cm; barva perja pretežno rjavo siva, s temnimi lisami in pasovi, proti trebuhu bela barva vedno bolj prevladuje; rep je sive barve s prečno črno progo ter razmeroma dolg; nad očmi je ozka živo rdeča roža, ki je pri samicah bolj oranžno rdeča in ni tako izrazita; kljun je kratek, širok; prsti so sorazmerno dolgi in neporasli; samca od samice najlažje ločimo po črno obarvanem perju pod kljunom, ki je belo obrobljeno; za oba spola je značilen čopek daljšega perja na glavi, ki ga naše druge gozdne kure nimajo; kadar je jereb vznemirjen ali razburjen, čopek dvigne, sicer je komaj opazen.

Življenjska doba: 6-8 let.

Življenjski prostor: mešani gozdovi z veliko podrasti in obilo jagodičja.

Razširjenost: Skandinavija, Alpe, srednja Evropa, vzhodna Francija, Dinaridi, Karpati, proti vzhodu Sibirije; v Sloveniji živi v mešanih gozdovih srednjih in višjih nadmorskih višin.

Način življenja: aktiven podnevi; celoletna vrsta; odlično sliši in vidi; svoj teritorij optično in slušno zaznamuje; spreten letalec, ni pa vzdržljiv; rad se prepeli (neguje perje) – v suhem in sončnem kraju si izbere plitvo jamico v katero se postrani uleže, stegno eno perut in s kljunom ter nogami meče zemljo, prah ali pesek po sebi – tako si odstranjuje razne zajedavce; poleg prepelenja se rad tudi sonči; prenočuje nizko na drevesih, pozimi, ko so temperature nizke, pa prenočuje v snežnih duplinah; značilno za jereba je obkrožanje tekmeca, ki včasih traja več kot pol ure; kadar se tekmeca srečata, zavzameta grozečo držo – peruti spustita skoraj do tal, razširita rep vodoravno v pahljačo in našopirita perje na vratu, do pravega boja s kljuni pride le redko, ko je boj odločen, premaganec zbeži, zmagovalec pa ga nekaj časa še preganja; je ena redkih gozdnih kur, ki živi monogamno.

Prehrana: pretežno rastlinska hrana (plodovi, brstje, popje, semena), v poletnih mesecih prav tako pomemben delež živalske hrane (žuželke, ličinke, pajki, polži); za normalno prebavo uživa tudi kremenčeve kamenčke oz. gastrolite.

Razmnoževanje: parjenje poteka od sredine marca do začetka maja; 1 zarod na leto; po oploditvi (nekje junija) samica znese 7-11 jajc, ki so svetlo rjave barve in posuta s temnimi pikami in lisami; vali 24-25 dni, samček pomaga pri vzreji in vodenju mladičev; kebčki se razvijejo razmeroma hitro in lahko po nekaj dneh že preletijo nekaj metrov; po treh mesecih so že tako težki kot odrasli ptiči.

Oglašanje: podobno sinici “cici-ceri-cici-cui”, tudi “pit-pit-pit”; oglašanje samčka imenujemo cicirikanje.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – gozdni jereb je zavarovana vrsta!


Že veš?

  • 28. oktobra 1932 je lovec Jožef Avsenik iz Begunj na Gorenjskem blizu Tržiča v Lešah uplenil popolnoma belega jereba. Gre za albinizem, ki je vsekakor izjemen naravni pojav. Take živali so sicer zaradi svoje vpadljivosti zelo izpostavljene in po navadi ne dočakajo večje starosti.