Postovka

Falco Tinnunculus Linnaeus, 1758

Postovka

Telesne značilnosti: razmeroma majhna in vitka ujeda. Velikost 32–37 cm. Telesna masa 180–250 g. Peruti dolge in prišiljene, razpon 72–80 cm, kar ji daje videz elegance. Samec in samica sta različno obarvana. Samec je po glavi sivo moder, po hrbtu rdeče rjav s temnimi lisami, spodaj je smetanasto bel s podolžnimi temnimi pegami, grlo ima belo, pod očmi pa navzdol potekajo črni “brki”. Rep je pepelnato siv s širokim črnim robom na koncu. Samica ima cimetasto rjavo glavo in progast hrbet, spodaj je svetlejša z vzdolžnimi temnimi lisami in pikami. Na glavi ima prav tako nakazane “brke”. Rep je pri obeh spolih dolg in ozek, noge so tanke in rumene s črnimi kremplji. Kljun je sivkast, oči so temnejše in obrobljene z rumeno kožo.

Življenjska doba: 5 let, v ujetništvu do 16 let.

Življenjski prostor: odprte pokrajine s posameznimi drevesi, mozaična kulturna krajina, obrobja gozdov, parki, bližina človeških naselij. Izogiba se gostim gozdovom.

Razširjenost: cela Evropa, razen Islandije in Nordkapa. Azija, razen skrajnega severa. Afrika do Rta dobrega upanja. V Sloveniji splošno razširjena, gnezdi okoli 2.000 parov, čeprav se njeno življenjsko okolje zmanjšuje.

Način življenja: postovka je aktivna podnevi. Na jugu in zahodu je celoletna vrsta, na severu pa selivka – pozimi se iz severne in severovzhodne Evrope seli v južno Evropo in severno Afriko. Posamezne postovke prezimijo tudi pri nas. Najlažje jo prepoznamo po značilnem lebdenju v zraku, pri čemer rep potisne navzdol in ga močno razpre ter hitro zamahuje s perutmi (“melje”). Ko zagleda plen, ga skuša ujeti v strmoglavem letu. Na dolge proge leti s hitrimi, le redko pretrganimi zamahi s kratkim drsenjem. Lastnega gnezda ne gradi, pri izbiri mesta za gnezdenje pa je zelo vsestranska. Gnezdi v skalnih in drevesnih votlinah, v cerkvenih stolpih in na podstrešjih stavb, rada pa tudi zasede stara vranja gnezda. Zasede lahko tudi gnezda srak, ujed in veveric. Včasih se več parov združi v gnezdilno kolonijo, v kateri pari ohranijo svoja območja iskanja hrane. Ob gnezdu so postovke zelo glasne. Pod njim se nabere tudi veliko izbljuvkov – kepic neprebavljene dlake in kosti.

Prehrana: mali sesalci (predvsem miši), redkeje ptice, plazilci in žuželke.

Razmnoževanje: gnezdenje poteka od marca do junija. 1 zarod na leto. Samica znese 4–7 temno lisastih jajc. Izmenoma valita oba partnerja 27–32 dni, v nekaterih primerih pa samica vali sama. Ko se mladiči izvalijo, samec v gnezdo prinaša hrano, kasneje pa jo prinaša tudi samica. Po 28–32 dneh mladiči poletijo, vendar jih starši še nekaj časa hranijo.

Oglašanje: “kli-kli-kli”, “kikikikiki…”, “vriii”.

Že veš?

  • Plen postovke so večinoma miši, ki si v travi ustvarijo svoje poti, na njih pa je veliko iztrebkov, ki se svetijo v ultravijoličnem spektru. Postovka to izkoristi in lažje izsledi plen.