Raca mlakarica

Anas platyrhynchos Linnaeus, 1758

Raca mlakarica (samec levo, samica desno)

Telesne značilnosti: najbolj znana med vsemi racami na svetu. Velikost 50–65 cm. Telesna masa 0,7–1,6 kg. Razpon peruti 81–98 cm. Samec in samica sta različno obarvana – izrazit spolni dimorfizem. Samec (racman) se ponaša z bleščečo zeleno glavo, na vratu ima bel ovratnik. Prsi so kostanjevo rjave, hrbet in peruti so svetlo sivi. Zadek je črn in ga zaključujeta dve navzgor zakrivljeni repni peresi (“krivčka”). Kljun je rumen. Samica (raca) je grahasto rjava in skromnejša. Kljun je oranžno-rjav. Oba spola imata na perutih kovinsko modro zrcalo z belo obrobo. Noge so oranžne s plavalno kožico med prsti. Oči so rjave. Raca mlakarica dvakrat na leto menja pere in takrat sta si racman in raca zelo podobna – tedaj ju najlažje ločimo po barvi kljuna.

Življenjska doba: 3–5 let, v ujetništvu do 20 let.

Življenjski prostor: vodne površine vseh vrst, sicer ji bolj ustrezajo stoječe in počasi tekoče vode – jezera, mlake, ribniki, parki. Posebej ima rada plitve vode z bogato vegetacijo. Na morju se zadržuje le na plitki vodi.

Razširjenost: Evropa, razen skrajnega severa. Azija, severozahodna Afrika, Severna Amerika, Avstralija in Nova Zelandija. V Sloveniji je splošno razširjena. Pozimi k nam priletijo tudi jate s severa.

Način življenja: raca mlakarica je aktivna podnevi in v mraku, ko išče hrano. Je celoletna vrsta, osebki s severa pa so tudi selivci, ki prezimujejo v zahodni Evropi in Sredozemlju. Seli se od avgusta do novembra, vrača pa od februarja do aprila. Spomladi živi v parih, se združuje v manjše jate. Pri hranjenju se v plitvi vodi postavlja na glavo, vendar se ne potaplja. Hrano dobi tudi na vodi s precejanjem skozi plojke na notranji strani kljuna. Gnezdo večinoma zgradi na tleh ob vodi, sicer pa ga lahko izdela tudi daleč stran v gozdovih. V urbanem okolju si mlakarice za gnezdo izberejo nenavadne prostore, kot npr. strehe hiš in cvetlične lončke. Gnezdo izdela iz rastlinja, postlano pa je s puhom, s katerim tudi pokrije jajca, ko zapusti gnezdo. Med valjenjem se samica zanaša na varovalno barvo in le redko zapusti gnezdo. V nevarnosti jajca pobrizga celo z blatom, da jih naredi bolj neopazna. Raca mlakarica je zelo dobra letalka, pogosto leti tudi ponoči.

Prehrana: rastlinje, vodna semena, žuželke, črvi, paglavci, žabe, manjše ribe.

Razmnoževanje: gnezdenje poteka aprila in maja. 1 zarod na leto (če leglo propade, ga nadomesti z novim). Samica znese 7–14 zelenkasto do masleno obarvanih jajc. Vali sama 22–28 dni. Ko se mladiči (račke) posušijo, jih raca takoj odpelje v vodo, kjer ji sledijo v verigi. Vzletijo po 7–8 tednih.

Oglašanje: samec žvižgajoče “fiib”, “reb-reb”; samica kvakajoče “vaak-vaak-vaak”.

Lovna doba: od 1. septembra do 15. januarja.

Že veš?

  • V času golitve (menjave perja) raca mlakarica zamenja vsa letalna peresa, zato takrat ne more leteti.
  • Raca mlakarica je prednik vseh udomačenih rac, ki jih goji človek.