Volk
Canis lupus Linnaeus, 1758
Telesne značilnosti: plečna višina 65 cm. Dolžina telesa 1–1,5 m. Rep košat s črno konico, dolg 30–50 cm. Telesna masa 30–50 kg (pri nas, sicer tudi do 75 kg). Po velikosti in zgradbi podoben krepkemu nemškemu ovčarju. Barva kožuha raznolika, najpogosteje rumenkasto siva, po trebuhu in nogah je svetlejša, na hrbtu temnejša. Kožuh lahko tudi črn ali celo bel. Na podlakti 10 cm dolga in 2 cm široka črna proga (pes je nima). Uhlji veliki, trikotni.
Življenjska doba: 12–14 let.
Življenjski prostor: prvotno je zaradi izjemne prilagodljivosti živel dobesedno povsod, od severnih tunder prek gozdnatih in gorskih predelov vse do sušnatih step in prerij. Zdaj se večinoma zadržuje v težko dostopnih gorskih gozdnih masivih, odmaknjenih od človeških naselij, čeprav se številčnost v zadnjih letih povečuje.
Razširjenost: nekoč cela severna polobla, danes Kanada, Aljaska, Mehika, nekateri deli Azije, vzhodna in južna Evropa, Skandinavija. V Sloveniji prisotni predvsem na območju kraškega sveta, postopoma pa se širijo tudi na severu države.
Način življenja: volk je aktiven pretežno ob mraku in ponoči. Živi v krdelu (pri nas najpogosteje 4–6 živali), kjer vlada med živalmi stroga hierarhičnost. Krdelo je sestavljeno iz alfa volka, alfa samice, nekaj lanskih mladičev in letošnjih mladičev. Krdelo živi na teritoriju, katerega velikost je odvisna od količine plena, potrebnega za preživetje (100–1000 km2). Skupinsko vedenje je zelo razvito, živali se sporazumevajo z različnimi glasovi (renčanje, zavijajoče tuljenje) ter z obrazno mimiko in telesno držo. Krdelo lovi skupaj – nekaj živali požene plen, druge pa čakajo v zasedi. Volkovi ne lovijo plena iz zasede, kot to počno mačke, temveč plen pogosto zasledujejo več ur in izčrpajo plen. Samec in samica pogosto ostaneta skupaj vse življenje. Krdelo izobči (pre)stare živali, ki so nato do smrti samotarji. Človeku se umika.
Prehrana: tiste živali, ki jih krdelo lahko obvlada – predvsem kopitarji, tudi manjše živali. Mrhovina, pogosto tudi drobnica.
Razmnoževanje: parjenje poteka januarja in februarja. Brejost traja 9–10 tednov. Volkulja povrže 4–6 mladičev (prostor za brlog izbere na mirnem kraju z veliko hrane in vode). Mladiči se skotijo slepi, gluhi in s sivorjavo dlako. Sesajo 2 meseca, po 6 mesecih so samostojni, po 2 letih pa spolno zreli.
Oglašanje: renčeče, tuleče. Pozimi zateglo tuljenje, zavijanje.
Lovna doba: glede na varstveni status volka je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo biti v skladu z omenjeno uredbo izpolnjeni trije pogoji: da ni druge zadovoljive možnosti, da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in da je to eden od razlogov, navedenih v uredbi, na primer preprečitev resne škode.
Že veš?
- Volk nima naravnih sovražnikov, saj je vrhunski plenilec. Z risom sta si tekmeca pri delu plena – volk rad risu odvzame ulovljeni plen.