Vidra

Lutra lutra (Linnaeus, 1758)

Telesne značilnosti: dolžina telesa 45–90 cm. Rep ob korenu zelo debel, dolg 30–50 cm. Telesna masa 5–10 kg. Samec večji in težji od samice. Kožuh bleščeče rjav, na grlu rumenkastorjav do belkast, zelo gost in razvit tako, da koža v vodi ostane vedno suha. Glava ploska, uhlji majhni, med potapljanjem zaprti. Močni brki. Noge kratke, med prsti plavalna mrena.

Življenjska doba: 15–18 let.

Življenjski prostor: vsakovrstne sladke vode z gosto poraslimi in težko dostopnimi obrežji. Zelo je občutljiva na onesnaževanje vode in fragmentacijo oz. razdrobljenost njenega habitata.

Razširjenost: cela Evropa, razen Islandije in nekaterih sredozemskih otokov. Velik del Azije, severozahodni deli Afrike. V Sloveniji je njen habitat zelo nepovezan, ohranila se je le v neonesnaženih pritokih velikih slovenskih rek, predvsem v severovzhodnem delu države.

Način življenja: vidra je aktivna pretežno v mraku in ponoči. Je samotar. Izvrstno plava in se potaplja. Ima stalno bivalno in lovsko ozemlje. Njeno bivališče se imenuje vidrina – rov, ki ga izkoplje v brežini in ima glavni vhod pod vodno gladino. V osrednji votlini vidrine je več zračnikov, ki vodijo na kopno. Zelo rada se sonči.

Prehrana: predvsem ribe, deloma manjši glodavci, vodni ptiči, žabe, raki.

Razmnoževanje: parjenje poteka od februarja do marca, lahko tudi do julija. Brejost traja 61–63 dni, zaradi obdobja podaljšane brejosti (embriotenija) lahko tudi 9–12 mesecev. Povrže 2-4 mladiče, ki sesajo 7–8 tednov, po 6–9 mesecih so samostojni, po 2–3 letih pa spolno zreli.

Oglašanje: mehko, jasno žvižganje, pihanje, cviljenje, renčanje.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – vidra je zavarovana vrsta!

Že veš?

• Vidro je zelo lahko udomačiti. Ponekod v Evropi so jo nekoč uporabljali za pomoč pri ribolovu, danes to počno le še na kitajskem. Kot lovski pes tudi vidra ujeto ribo ali vodno ptico prinese gospodarju.
• Vidra je ena izmed najbolj ogroženih živalskih vrst v Evropi. Njen glavni sovražnik je onesnaževanje vodnih habitatov. V vodi raztopljene kemikalije ji namreč raztapljajo maščobno zaščito krzna zaradi česar se vidra premoči in najpogosteje pogine zaradi podhladitve.