Šakal

Canis aureus Linnaeus, 1758

Telesne značilnosti: velikost med volkom in lisico. Plečna višina 40–50 cm. Dolžina telesa 70–85 cm. Rep košat, na koncu top, dolg 22–27 cm. Telesna masa 10–15 kg. Kožuh sivorumen, do izraza pridejo črne konice dlak, zlasti na hrbtu, trebuh je umazano bel, konica repa črna. Visoke noge, blazinici srednjih prstov v zadnjem delu praviloma združeni.

Življenjska doba: 12–14 let.

Življenjski prostor: prvotno stepe, močvirja, danes tudi na visokih nadmorskih višinah (do 2000 m n. v.). Pogosto se zadržuje v bližini človeških naselij.

Razširjenost: srednja in južna Evropa. Azija, severna in vzhodna Afrika. V Sloveniji se je v zadnjih letih razširil skoraj po celotni državi. Leta 2008 so biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov na Ljubljanskem barju. S širitvijo šakala se zmanjšuje številčnost srnjadi.

Način življenja: šakal je aktiven pretežno v mraku in ob zori. Živi v dosmrtnem paru oz. družinskih tropih (samec, samica, potomci), tvorijo tudi teritorialne skupine. Par ima usklajeno vedenje, skupaj se hrani in počiva. Zaradi dolgih nog je učinkovit in vzdržljiv tekač ter dober plavalec. Lovi pretežno sam, čeprav so v skupinskih lovih zelo uspešni, saj izjemno dobro sodelujejo – eden splaši plen in ga usmeri k drugim, čakajočim. Biva v luknjah, ki jih izkoplje sam, v skalnih razpokah ali preurejenih jazbinah.

Prehrana: prehranski oportunist – vsejed (manjše živali vseh vrst, domače živali, mrhovina, sadeži, poljski pridelki.

Razmnoževanje: parjenje poteka februarja in marca. Brejost traja 60–63 dni. Povrže aprila ali maja, po 3–8 mladičev, ki sesajo 2 meseca, po 3–4 mesecih so samostojni, po 1 letu pa spolno zreli. Samec vzorno sodeluje pri vzreji mladičev in prinaša plen.

Oglašanje: kratko lajanje in renčanje. Zateglo, predirno tuljenje.

Lovna doba: od 1. julija do 15. marca.

Že veš?

• Šakal se pogosto loti tudi človekovih zalog hrane in odpadkov, hkrati pa je prenašalec nalezljivih bolezni, npr. stekline, zato ga vsepovsod vneto preganjajo.