Srna

Capreolus capreolus (Linnaeus, 1758)

Telesne značilnosti: plečna višina 65–90 cm, dolžina trupa in glave 100–140 cm. Rep dolg 2–3 cm. Telesna masa 25–30 kg. Samec (srnjak) ima na čelu kratko rogovje (kostna tvorba) z večinoma 6 parožki (zašiljeni vrh, sprednji in zadnji odrastek). Srnjaku začne rogovje rasti januarja/februarja, marca je prekrit z “mahom” (kratko odlakana, žametna, s številnimi žilicami prepredena koža, ki v času rasti rogovju dovaja potrebna hranila s krvjo), aprila ga gulijo (odstranjujejo mah), oktobra/novembra pa rogovje odpade. Samica (srna) je brez rogovja (izjeme so nekatere stare srne, ki jim zrasteta par centimetrov dolga rožička, ki sta posledica neuravnovešenega delovanja hormonov). Dlaka je pozimi sivorjava, poleti rdečerjava, zadek (zrcalo) je bel. Mladiči so pokriti z belimi pegami.

Življenjska doba: 15 let.

Življenjski prostor: listopadni in mešani gozdovi z izmenjujočo se gosto podrastjo in jasami, gozdni robovi, razlivi rek, polja, parki, v gorah do drevesne meje.

Razširjenost: cela Evropa, razen Islandije, Irske, severnih delov Skandinavije in sredozemskih otokov. Osrednja Azija, Kitajska. V Sloveniji razširjena od obale do gorske meje (praktično povsod, čeprav v zadnjem obdobju beležimo upad srnjadi).

Način življenja: srna je aktivna pretežno v mraku. Teče sicer hitro, vendar ne vztrajno (v nasprotju z jelenom). Dobro skače in plava. Pozimi se združuje v tropiče po 3–30 živali (pri nas je značilen petglavi tropič srne z letošnjima in lanskima mladičema). Poleti je samotar. Stari srnjaki v paritvenem obdobju (prsku) s srno preživijo le nekaj dni. Srnjaki so med prskom bolj aktivni, po tleh z nosom iščejo sledove gonečih se srn. Srna, ki se goni, se srnjaku najprej izmika, nato pa se vse skupaj nadaljuje z gonjo, med katero se srnjak hropeče oglaša (med gonjo se maternica srne dobro prekrvavi). Gonja se konča z nekaj krogi (po navadi okoli drevesa ali grmičevja), nato sledi kratek zaskok, po katerem se izčrpan srnjak navadno uleže, po počitku pa se gonja in zaskok še večkrat ponovita.

Prehrana: drevesni poganjki, popki, zelišča, zelnate rastline, poljščine.

Razmnoževanje: parjenje (prsk) poteka julija in avgusta. Po oploditvi razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako da je brejost podaljšana na 39–42 tednov (srna je edini parkljar z odloženo implantacijo). Povrže maja/junija, 1–2 mladiča, ki sesata 2–3 mesece, po 9–12 mesecih sta samostojna, po 2 letih pa spolno zrela.

Oglašanje: srnjak spomladi in med prskom rezko laja, srna se oglaša piskajoče.

Lovna doba: srnjak, lanščak – od 1. maja do 31. oktobra; srna, mladiči obeh spolov – od 1. septembra do 31. decembra; mladica – od 1. maja do 31. decembra.

Že veš?

• Mladiči prve dni življenja preživijo sami v varnem zavetju, srna pa jih hodi dojit. Ker še nimajo razvitega lastnega telesnega vonja, jih plenilci težko zasledijo. Celo lovski psi jih na razdaljo 2-3 m zlahka zgrešijo!

• Paritvena gonja med prskom se konča s tekom srnjaka in srne v krogih (tudi v osmicah), ki ostanejo vidni še nekaj časa. Včasih so temu pravili “čarobni krogi”, saj so jim pripisovali celo nadnaraven pomen.

• Srnjak se dostikrat vrača na lastno sled v snegu in tako zmede lovca, ki misli, da je srnjaku že za petami.