Ris

Lynx lynx

Telesne značilnosti: plečna višina 50-70 cm; dolžina telesa 80-130 cm; rep dolg 15-25 cm, na koncu črn; telesna masa samca 18-25 kg, samice 15-21 kg; kožuh rumenkastosiv do rdečerjav, temne pegice zelo do komaj opazne – pri vsaki živali je razporeditev temnih peg različna (kot prstni odtis pri človeku); razmeroma dolge noge, prednje krajše od zadnjih; široke šape z vpotegljivimi kremplji; konice uhljev s črnimi čopki, ki usmerjajo zvok v uho in delujejo kot ojačevalniki; na licih izrazita brada.

Življenjska doba: 16-18 let.

Življenjski prostor: veliki, strnjeni gozdovi z gosto podrastjo, raztresenimi jasami in skalnimi predeli.

Razširjenost: nekoč cela Evropa, danes Skandinavija in Karpati, ostanki na Pirenejskem in Balkanskem polotoku in vzhodni Evropi; v Sloveniji je bil ris v 19. stoletju iztrebljen, nato pa ponovno naseljen leta 1973, ko so v Kočevski rog spustili tri risje pare, odlovljene na Slovaškem; več o ponovni naselitvi risa na slovensko ozemlje si lahko natančneje preberete na spletni strani projekta LIFE Lynx.

Način življenja: ris je aktiven podnevi in ponoči; je samotar, razen v paritvenem obdobju in v času vzgoje mladičev; risov teritorij po navadi obsega 100-625 km² in ga označuje z urinom, iztrebki in s praskanjem drevesnih debel – na tak način komunicira z risi sosednjih teritorijev, boji za teritorij so zato redki, sicer pa je velikost njegovega revirja odvisna od razpoložljive hrane – če je na razpolago več hrane na manjšem območju bo njegov revir manjši, če pa hrane primanjkuje, bo primoran svoje območje povečati, da si bo zagotovil potrebno hrano; za počitek in vzrejo mladičev si poišče primeren prostor v goščavi, pod podrtimi drevesi ali v skalnih votlinah; izvrstno razvita sluh in vid, lovi lahko tudi v mraku in ponoči; večinoma plen zalezuje ali nanj čaka, nato ga skuša presenetiti z nenadnim napadom; če plena ne ujame takoj, ga opusti in dlje kot 50 m ne gre za njim – dolgotrajnega teka mu ne dopušča tudi razmeroma majhno srce; večjo žival usmrti tako, da jo s krepkimi šapami podre na tla, nato pa v goltanec ali v tilnik zarije ostre podočnike; ostanke plena ne zametava, ampak jih zakoplje v steljo ali sneg in se hodi hranit, dokler zaloge ne zmanjka – v našem okolju mu skriti plen pogosto pojedo druge živali, kot so medved, volk, lisica in divji prašiči – ta proces imenujemo kleptoparazitizem (pomeni, da si vrsta prisvoji plen, ki ga je uplenila druga vrsta).

Prehrana: pomembna predvsem parkljasta divjad – srnjad, teleta jelenjadi, gams, manjši divji prašiči, sicer lovi tudi druge živali – lisice, jazbece, zajce, ptiče, glodavce, drobnico.

Razmnoževanje: inducirana ovulacija – sproščanje zrelih jajčec povzroči šele spolni akt (spontana ovulacija zelo redka); parjenje poteka od druge polovica februarja do konca marca; brejost traja 68-74 dni; povrže 2-3 mladiče, ki so prvih 18 dni slepi in gluhi; sesajo 6-8 tednov, po šestih tednih se že hranijo s trdo hrano; pri materi ostanejo približno leto dni, osamosvojiti se morajo do naslednjega parjenja.

Oglašanje: ob vdihu in izdihu prede podobno kot domača mačka; v času parjenja kričeče, tuleče.

Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – ris je zavarovana vrsta!

Že veš?

• V nekaterih predelih Severne Amerike živi kanadski ris (Lynx canadensis), ki je od našega evrazijskega risa (Lynx lynx) nekoliko manjši. Eden od razlogov za njegovo velikost je večja prisotnost mrhovinarjev, ki si prilastijo plen risa. Prilagodil se je tako, da je začel loviti manjše živali in jih ni shranjeval za pozneje, posledično pa se je zato njegova velikost zmanjšala.