Čuk

Athene noctua

Telesne značilnosti: nekoliko večji kot veliki skovik. Velikost 21–23 cm. Telesna masa 170–180 g. Razpon peruti 45–48 cm. Samec in samica sta enako obarvana. Perje temno rjavo s številnimi svetlimi pegami. Ploska glava z neizrazitim obraznim vencem. Rep kratek. Oči vdrte, žveplasto rumene. Kljun kratek in ukrivljen. Noge porasle do krempljev.

Življenjska doba: 3-6 let; v ujetništvu do 16 let.

Življenjski prostor: odprta krajina z drevjem, sadovnjaki, kamnolomi, drevoredi.

Razširjenost: Cela Evropa, razen Islandije, Irske, Škotske, Skandinavije in severne Rusije. Severna Afrika in Azija. V Sloveniji splošno razširjen, sicer redek – včasih je bil bolj pogost kot danes.

Način življenja: čuk je aktiven podnevi in ponoči. Je živahna ptica. Je celoletna vrsta. Večinoma lovi v mraku in ponoči, nemalokrat pa tudi podnevi. Je monogamna vrsta. Gnezdi v votlih drevesih, luknjah v zidu, v skalah, pod streho, zasede tudi umetno valilnico. Svojemu gnezditvenemu območju praviloma ostane zvest vse življenje – tudi mladiči, ko zapustijo starševsko gnezditveno območje, se naselijo le nekaj kilometrov stran.

Prehrana: predvsem velike žuželke (hrošči, murni) in mali glodavci, poleg tega ptice, mlade kače in kuščarji, žabe.

Razmnoževanje: gnezdenje poteka od aprila do maja. 1 zarod na leto. Samica na gola tla ali izbljuvke hrane znese 3–5 belih jajc. Valilna doba traja 26–28 dni, samica vali sama. Za mladiče skrbita oba partnerja, tedaj ju vidimo loviti tudi podnevi. Mladiči ne zapustijo gnezda, dokler belega puha v celoti ne zamenjajo s perjem.

Oglašanje: močno “kuvit“; ob gnezdu razburjeno “kif kif kif“; med parjenjem mehko rastoče “uuuh“.


Že veš?

  • Čuk rad sedi na mejnikih na mejnikih na pašnikih, ograjah ali stebrih, kjer opreza za plenom in nato v hitrem letu strmoglavi proti tlom, kjer lovi glodavce, manjše ptiče ali deževnike.