Lagopus mutus
Telesne značilnosti: velikost 33-40 cm. Razpon peruti 54-60 cm. Telesna masa 350-600g. Spolni dimorfizem ni izrazit. Samca ločimo od samice po ozkem pasu perja, ki poteka od kljuna prek oči (t. i. vajeti). Samec ima v času parjenja tudi izrazitejše obarvano rdečo kožno gubo nad očmi (rožo). Obarvanost perja je prilagojena podlagi, kjer živi. Poleti je sivorjava kot barva skal, bele ji ostanejo le noge, trebuh in perutnice. Pozimi je popolnoma bela kot sneg (izjema so stranska repna peresa, ki so črne barve). Noge so porasle z belim perjem.
Življenjska doba: 2-6 let.
Življenjski prostor: melišča in travniki nad drevesno mejo, pozimi nižje ležeči planinski travniki in goličave.
Razširjenost: arktična in subarktična območja severne poloble – zahodna in severna Skandinavija, severna Rusija, Islandija, Škotska, Alpe, Pireneji. V Sloveniji prisotna v alpskem svetu nad zgornjo gozdno mejo, kjer ruševje prehaja v gorske travnike in višje.
Način življenja: belka je aktivna podnevi. Je celoletna vrsta. Živi izključno na tleh, njeni preleti so kratki, nizki in prilagojeni terenu. Na večje razdalje leti le redko, takrat pa ravno in enakomerno maha s perutmi. Pozimi si za prenočevanje v snegu izkoplje votline, ki ji dajejo zavetje pred nizkimi temperaturami. Pri iskanju hrane sneg belke ne ovira, saj se z močno operjenimi nogami zlahka giblje po snegu, z brskanjem po snegu pa brez težav pride do vejic grmičevja. Pretežno živi v manjših ali večjih kitah, razen v času rastitve in valjenja. Kite se januarja začnejo drobiti, saj se takrat začno boji za socialno stopnjo. Samci med rastitvijo preganjajo tekmece s svojega teritorija in večkrat dokaj glasno vzletijo 1–2 metra visoko in kažejo svojo živo rdečo rožo in razprt črn rep. Po oploditvi si samica najde med skalovjem ali visečimi vejami varen prostor za gnezdenje. Ko samica vali, se samec zadržuje v bližini in z višjega mesta opazuje okolico. Če opazi sovražnika, ga skuša pregnati od gnezda. Je monogamna vrsta (en samec in ena samica na določenem teritoriju).
Prehrana: pretežno rastlinska hrana (brstje, popje, semena, plodovi, lišaji, iglice), poleti tudi hrana živalskega izvora (posebej pomembna za razvoj mladičev – kebčkov).
Razmnoževanje: gnezdenje (rastitev) poteka maja in junija. 1 zarod na leto. Po oploditvi samica znese 6–15 okrasto rumenih, svetlo rjavo lisastih jajc. Valilna doba traja 21–24 dni. Samec pomaga pri vzreji in vodenju mladičev. Kebčki se razvijejo razmeroma hitro in po dveh tednih že lahko preletijo krajše razdalje.
Oglašanje: samec v času rastitve leseno zveneče hreščanje.
Lovna doba: lov je v Sloveniji prepovedan – belka je zaščitena vrsta!
Že veš?
- Da ne bi puščale svojih sledov lisicam in drugim roparjem, se belke zvečer dvignejo v zrak in se nato spustijo na drugem mestu navpično na tla ter kmalu izginejo pod snegom.
- Ko belke ležijo na tleh, gre človek lahko tik mimo njih, ne da bi jih opazil. Večinoma res odletijo v zadnjem trenutku, neredko pa se niti ne zganejo, kakor da se zavedajo svoje izjemne varovalne barve.